Dve desetletji po tem, ko je legendarni concorde zadnjič prebil zvočni zid, se Evropa znova podaja v tekmo za hitrost na nebu. Evropska vesoljska agencija (ESA) je namreč razgrnila ambiciozen načrt za razvoj novega hipersoničnega letala, poimenovanega INVICTUS. Projekt, ki obljublja potovanja z več kot dvakratno hitrostjo concorda, bi lahko radikalno preoblikoval prihodnost letalskih prevozov, obrambe in raziskovanja vesolja ter ponovno postavil Evropo v ospredje aeronavtičnega inženiringa.
Če je concorde, ponos francosko-britanskega sodelovanja, veljal za vrhunec tehnologije, ki je let iz Pariza v New York skrajšal na pičle tri ure in pol, INVICTUS cilja še višje. Z načrtovano hitrostjo petkratnika hitrosti zvoka (mach 5) bi enako pot opravil v komaj uri in pol. To ne pomeni samo skrajšanja potovalnih časov, pač pa popolno redefinicijo globalne povezanosti, kjer bi se sestanki na drugi strani Atlantika lahko odvijali znotraj enega delovnega dne.
Številni izzivi
Vendar pot do uresničitve te vizije ni preprosta. Tehnični izzivi, povezani s hipersoničnim letenjem, so ogromni in zahtevajo premikanje meja sodobne znanosti in tehnologije. Britansko inženirsko podjetje Frazer-Nash Consultancy, ki mu je ESA zaupala vodenje prve faze projekta, se sooča z zahtevno nalogo. Z raziskovalnim proračunom sedmih milijonov evrov morajo do julija 2026 predložiti prve koncepte in rešitve za ključne sisteme letala.
Ena največjih ovir je obvladovanje ekstremne vročine. Pri hitrostih mach 5 se zračni upor dvigne do te mere, da se površina letala segreje na temperature, ki presegajo 1000 stopinj Celzija. Razvoj toplotnega ščita in materialov, ki bi zdržali takšne obremenitve, bo ključnega pomena za varnost in integriteto plovila. Poleg tega je tu še vprašanje pogona. INVICTUS bo potreboval napreden pogonski sistem, verjetno kombinacijo reaktivnih in tako imenovanih »ramjet« motorjev, ki so sposobni učinkovito delovati tako pri nizkih kot pri hipersoničnih hitrostih.
Elegantna oblika
Prvi konceptualni osnutki, ki jih je objavila ESA, kažejo na elegantno, aerodinamično obliko, ki spominja na ikono hladne vojne: ameriško izvidniško letalo SR-71 blackbird. Toda medtem ko je bil slednji mojstrovina svojega časa, je cilj projekta INVICTUS preseči njegove zmogljivosti in hkrati odgovoriti na sodobne zahteve po večji učinkovitosti in trajnosti.
Čeprav je projekt še v povojih, so njegove potencialne implikacije daljnosežne. Tommaso Ghidini, vodja oddelka za materiale in procese pri ESA, poudarja, da hipersonični leti niso zgolj naslednja meja v letalstvu. »So vrata v novo paradigmo mobilnosti, obrambe in dostopa do vesolja,« je dejal v nedavni izjavi.
