V raziskavi je sodelovalo 25 odraslih, ki so opravili tri ločene dremeže. V tretji seji so izvajali nalogo tipkanja petmestnega zaporedja, nato pa 90 minut spali v MEG-skenerju. Analiza je pokazala, da se je gostota vreten povečala predvsem v možganskih regijah, povezanih z nalogo – v primarni motorični skorji, regijah za načrtovanje gibov in dodatnih motoričnih področjih, piše PsyPost.
Gostota vreten je napovedovala, koliko so se udeleženci izboljšali po spanju. Pri tem so bila ključna področja za načrtovanje gibov, medtem ko je bilo napredovanje med učenjem povezano z regijami za samo izvedbo. Ti procesi se niso prekrivali, kar nakazuje, da učenje v budnem stanju in izboljšave po spanju temeljijo na različnih nevronskih mehanizmih.
Vretena so se povečala tudi v regijah, povezanih z govorom, kar raziskovalci povezujejo s tihim ponavljanjem številčnega zaporedja. To podpira idejo, da so vretena usmerjena in selektivno krepijo specifična nevronska vezja, kar lahko pojasni težave z učenjem pri motnjah, kot sta shizofrenija in avtizem.
Raziskava se je osredotočila na dremež, kjer prevladuje lažje spanje. Globok spanec je bil redek, zato njegova vloga ostaja odprta za prihodnje študije. Poleg tega so raziskovali le motorično nalogo, zato posploševanje na druge vrste spomina zahteva dodatne raziskave. Raziskavo sta sicer vodila Martin Sjøgård in Dimitrios Mylonas z Massachusetts General Hospital in Harvardske medicinske fakultete.
