Dekan fakultete za elektrotehniko dr. Marko Topič je med drugim povedal, da so v letu 2023 sončne elektrarne prispevale 8 odstotkov celotne proizvodnje elektrikev Sloveniji, medtem ko naj bi v letu 2024, po zdaj še neuradnih podatkih, presegli 10 odstotkov, kar nas na primer izenačuje s Portugalsko. Višje na lestvici so Nemčija, Ciper, Španija in Grčija. S tem, da je Ciper z 20 odstotkov zabeležil kar 5-kratno rast od leta 2019. To je dokaz, da so fotovoltaika in sončne elektrarne najhitrejša pot do novih proizvodnih kapacitet. Prof. Topič je poudaril tudi, da je Slovenija vedno bolj vpeta v mednarodno raziskovanje na tem področju, saj imamo v zadnjem desetletju močen porast znanstvenih objav, ki so v večini rezultat mednarodne vpetosti in projektnega sodelovanja. Poudaril je še, da fotovoltaika ne samo da prispeva k zmanjševanju klimatskih sprememb in postavlja temelje konkurenčnosti v trajnostni energetiki, ampak med drugim zagotavlja oskrbo z električno energijo in v sodelovanju z ostalimi tehnologijami omogoča zagotavljanje stabilnosti tudi na regulativnem nivoju elektroenergetskih omrežij.
Dr. Uroš Merc iz podjetja BISOL je v nadaljevanju poudaril, da je Slovenija edina država v EU, ki več fotovoltaičnih modulov izvozi kot uvozi, in predstavil inovativne rešitve, ki jih BISOL ponuja na trgu. Mag. Bogomir Jelenc iz ELESA pa je povedal, da so ključne spremembe v elektroenergetiki povezane z novimi uporabniki in da se vse premika v smeri, da bo aktivni odjemalec v centru.
Nezaupanje v sektor obnovljivih virov
Peter Kumer je v imenu Združenja slovenske fotovoltaike podal pregled stanja na področju fotovoltaike, kritično analiziral preteklo dogajanje in povzel dejavnike, ki so pripeljali do stanja, v katerem se sektor trenutno nahaja. Opozoril je, da je sektor primerljiv šok doživel pred dobrim desetletjem, kjer je umik spodbud, v tedaj drugačni realnosti, sektor ustavil za dobrih 6 let. Povedal je tudi, da smo tokrat priča drugačnim vzrokom, skupno obema situacijama pa je, da pri nobeni ni (bilo) ustreznih politik, ki bi to preprečile. Tokrat ima ključno vlogo tudi komunikacija in nezaupanje v celotni sektor obnovljivih virov energije, ki smo mu priča. Glede na stanje v sektorju in zastavljene cilje si ponovitve ustavitve sektorja preprosto ne moremo privoščiti, saj bomo poleg dejstva, da ciljev ne bomo dosegli, v sektorju prisiljeni v množično krčenje.
V nadaljevanju je bilo govora o izzivih, s katerimi se trenutno sooča HSE pri umeščanju plavajoče sončne elektrarne Družmirje v prostor. Simon Čižmek je osvetlil ekonomske, upravne, socialne, okoljske in tehnične izzive. Ko bodo vsa soglasja podana, računamo, da bomo dobili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi.
Sončna energija kot gonilna sila
Iztok Gornjak je predstavil aktivnosti Borzena za podpiranje in spodbujanje rasti fotovoltaike v Sloveniji. Sončna energija predstavlja na globalni ravni gonilno silo energetskega prehoda – pospešeno rast inštalirane moči fotovoltaičnih sistemov v zadnjem desetletju beležimo tudi v Sloveniji. Za to so v veliki meri zaslužni mehanizmi države, ki jih že več kot desetletje izvaja družba Borzen z višjimi odkupnimi cenami proizvedene električne energije, od lanskega leta pa tudi z dodeljevanjem neposrednih finančnih spodbud za investicije v obnovljive vire energije.
V zadnjem času smo večkrat zasledili informacije o požarih na sončnih elektrarnah, zato smo se spraševali, ali fotonapetostni (PV) moduli gorijo. Dr. Marko Jankovec, izredni profesor na Fakulteti za elektrotehniko, je zatrdil, da ne. »Vroča točka znotraj modula sama po sebi ne more povzročiti požara. Če so moduli montirani v bližino nečesa, kjer je veliko gorljive snovi (npr. les, papir), bo lahko električni oblok povzročil požar, sam modul pa ne bo gorel.«
Energetske skupnosti
Zadnja sekcija je bila posvečena energetskim skupnostim. Aleš Jurak iz podjetja Resalta je predstavil uspešno izvedbo preko 50 sončnih elektrarn na javnih stavbah v zasebno-javnem partnerstvu z mestno občino Ljubljana, Miha Berlič iz podjetja SPL je predstavil uspešno izvedbo skupnostne sončne elektrarne na stanovanjskem bloku Smoletova 12 v Ljubljani in Mladen Oljača iz podjetja Gen-i njihove uspešne projekte energetskih skupnosti v Ajdovščini celo s preko 200 sodelujočimi. Kot zadnji govorec je dr. Matevž Bokalič s Fakultete za elektrotehniko predstavil še virtualno energetsko skupnost in samooskrbne sončne elektrarne, ki so jih v okviru projekta AURORA namestili na strehi fakultete in ki bodo na leto proizvedle 200 megavatnih ur, kar predstavlja dobrih deset odstotkov letne porabe električne energije fakultete. S prerezom slavnostnega traku je sledila uradna otvoritev sončnih elektrarn in nato zaključek letošnje konference.
