Apple se je v zadnjem trenutku odločil spremeniti svoje prijeme pri poslovanju spletne tržnice app store. Po novem bo razvijalcem aplikacij omogočal, da svoje izdelke, ki so zasnovani za operacijski sistem ios, v EU lažje distribuirajo uporabnikom tudi zunaj app stora. S to potezo se je Apple izognil še višjim globam zaradi kršitev evropskega akta o digitalnih trgih (DMA). Apple je zaradi kršitev, ki jih je zdaj odpravil, že prejel za 500 milijonov evrov kazni, zadnja dva meseca pa se je s komisijo pogajal v želji, da bi se izognil vse višjim globam.
Ob pol milijarde evrov težko globo se je obregnil tudi ameriški politični vrh in je eden od kamnov spotike pri odnosih Trumpove administracije z EU. Pritiski na komisijo glede kaznovanja ameriških tehnoloških velikanov so se vrstili tudi v luči roka za trgovinski dogovor med ZDA in EU, ki se izteče 9. julija. Iz komisije so medtem nakazali, da od svojih pravil ne mislijo odstopiti v morebitno korist trgovinskih pogajanj z ZDA.
Olajšave za razvijalce in skrb za uporabnike
Med ukrepi, ki bodo razvijalcem aplikacij olajšali distribucijo aplikacij zunaj Applovega app stora, najdemo zmanjšano število opozoril o morebitni nevarnosti aplikacije, ki ni prenesena iz Applove uradne spletne trgovine. Na videz gre za ukrep, ki koristi uporabnikom, a je pogosto namenjen zlasti poslabšanju uporabniške izkušnje v konkurenčnih spletnih trgovinah. Potrošniške skupine opozarjajo, da je namen teh sporočil zlasti strašenje uporabnikov.
Apple je prav tako prestrukturiral provizije, ki jih zaračunava za transakcije na svojih napravah. Te so bile eno od glavnih jabolk spora s komisijo. Razvijalci, ki se želijo izogniti Applovim pristojbinam za transakcije v app storu, bodo zdaj plačevali le še 2-odstotno pristojbino. Temu bodo lahko sledili dodatni stroški, odvisno od storitev app stora, ki jih razvijalci želijo uporabljati z aplikacijo. Pri tem Apple opozarja, da lahko aplikacije z najbolj osnovnim paketom pristojbin ponujajo »slabšo izkušnjo« v primerjavi z drugimi aplikacijami v app storu, ki se odločijo za širšo in dražjo podporo.
Čeprav je Apple sprejel nekaj koristnih sprememb, evropska komisija še ne odpira šampanjca. »Komisija je seznanjena z Applovo objavo in bo zdaj ocenila te nove poslovne pogoje glede skladnosti z DMA,« je dejala tiskovna predstavnica komisije Lea Zuber. »Kot del te ocene komisija meni, da je še posebej pomembno pridobiti mnenja tržnih akterjev in zainteresiranih tretjih oseb, preden se odloči o naslednjih korakih.«
Zadovoljni niso niti pri Applu. Podjetje že ves čas obtožuje komisijo, da spreminja pogoje glede tega, kaj mora podjetje storiti, da bi bile poslovne prakse v zvezi z app storom skladne z digitalnimi pravili EU. Nove ukrepe je ameriško podjetje objavilo v četrtek, ko je bil skrajni rok, do katerega je moralo uskladiti svoje poslovanje s pravili DMA. Če Apple ne bi sprejel ukrepov, bi globe lahko postopoma naraščale do 5 odstotkov njegovega povprečnega dnevnega svetovnega prihodka. Ker se še naprej ne strinjajo z zahtevami komisije, nameravajo do 7. julija vložiti tudi pritožbo.
Zakaj je Applov app store tako pomemben?
Zahteve evropske komisije Apple motijo zlasti zato, ker ogrožajo njihov zelo donosen posel s pobiranjem visokih pristojbin za vsako prodano aplikacijo prek app stora. Pred ukrepi komisije so te znašale med 15 in 30 odstotki od vsake kupljene aplikacije. Ker je podjetje zaračunavalo tudi provizije na mesečne naročnine, ki so bile sklenjene prek aplikacij v operacijskem sistemu ios, je Netflix že leta 2018 ukinil možnost sklepanja novih naročnin prek aplikacije na iphonu, da bi si zagotovil celoten izkupiček naročnine. V pravne spore se je iz istih razlogov z Applom spustilo tudi podjetje Epic, ki stoji za priljubljeno videoigro Fortnite.
Iphone je še vedno daleč najdonosnejši del Applovega posla. S prodajo teh naj bi Apple po neuradnih podatkih ustvaril kar 200 milijard dolarjev prihodkov, dobiček iz tega naslova pa naj bi znašal med 50 in 60 milijardami dolarjev.
App store sicer ne ustvari toliko prihodkov kot iphone, ga pa spremljajo bistveno nižji stroški, zaradi česar je marža ocenjena med 70 in 90 odstotki. Pri iphonih naj bi bila ta pri 35 ali 40 odstotkih. Končni dobiček app stora naj bi po nekaterih neuradnih ocenah torej znašal med 20 in 27 milijardami dolarjev. Ni slabo za nekaj, kjer se večinoma trudijo in inovirajo drugi.
Applove prakse z app storom so bile nekoč še bolj monopolistične, saj Apple do nedavna sploh ni dovolil konkurenčnih spletnih trgovin aplikacij. Prav zato so eden najbolj jasnih primerov tega, čemur grški ekonomist in politik Janis Varufakis pravi tehnofevdalizem. Gre torej za prakse pobiranja ogromnih rent od ljudi, ki dejansko nekaj ustvarjajo, hkrati pa se jim na vse pretege poskuša onemogočiti alternativne kanale za distribucijo njihovih izdelkov.
