Seizmografi po vsem svetu so septembra 2023 zaznali skrivnosten in dolgotrajen signal, ki je marsikoga zmedel. Signal ni bil podoben ničemur, kar so zaznali doslej. Ni bil oster in kaotičen kot potres, temveč preprost, ritmičen in je trajal neverjetnih devet dni. Znanstveniki so ga poimenovali »neznani seizmični objekt« (USO).
Po mesecih intenzivnega mednarodnega sodelovanja je bila vendarle skrivnost razvozlana. Vzrok je bil dogodek kataklizmičnih razsežnosti v odročnem fjordu na vzhodu Grenlandije. Ogromen plaz, ki ga je sprožilo taljenje ledenika, je povzročil megalomanski cunami, ta pa je posledično z ritmičnim zibanjem vode v fjordu za več kot teden dni povzročil, da je vibriral celoten planet. Odkritje, objavljeno v prestižni reviji Science, je pojasnilo pojav, hkrati pa je to znova opozorilo, da podnebne spremembe že danes povzročajo posledice na planetarni ravni.
Skale in led
Dogodek se je zgodil 16. septembra 2023 v fjordu na vzhodni obali Grenlandije, območju, ki je dotlej veljalo za relativno stabilno. Zaradi pospešenega taljenja ledenika, ki je deloval kot opora, je v fjord zdrsnil skalni masiv z vrha gore, visoke 1200 metrov. Ocenjujejo, da se je v vodo zrušilo 25 milijonov kubičnih metrov skal in ledu, kar je sprožilo začetni val, visok neverjetnih 200 metrov.
»Ko smo se lotili te znanstvene pustolovščine, smo bili vsi zbegani,« je za časnik The Guardian kasneje komentiral vodilni avtor študije, dr. Kristian Svennevig iz Geološkega zavoda Danske in Grenlandije. »Nihče si ni niti predstavljal, kaj bi lahko povzročilo tako dolg in preprost signal. To je bil izjemen dogodek tudi zato, ker je to prvi zabeleženi orjaški plaz in cunami na vzhodu Grenlandije.«
Posledice na terenu so bile katastrofalne. Valovi so popolnoma uničili 200 let staro, sicer nenaseljeno inuitsko naselbino ob obali, kar kaže, da se na tem območju v zadnjih dveh stoletjih ni zgodilo nič podobnega. Poškodovana je bila tudi raziskovalna postaja na otoku Ella, 70 kilometrov stran od plazu.
Pot križark
Fjord leži na poti, ki jo pogosto uporabljajo turistične križarke. Samo dva dni pred katastrofo so iz blata v sosednjem fjordu rešili križarko z 200 potniki. Če bi bila ladja v času cunamija v bližini, bi se soočila s štiri do šest metrov visokimi valovi. »Bila je čista sreča, da se nikomur ni nič zgodilo,« je pripomnil Svennevig. »Znanstveno smo na neznanem terenu, saj ne vemo natančno, kako bi cunami vplival na tako veliko ladjo.«
Razrešitev skrivnosti neznanega seizmičnega objekta je zahtevala sodelovanje 68 znanstvenikov iz 40 institucij v 15 državah. Ključno je bilo združevanje seizmičnih podatkov, satelitskih posnetkov in terenskih meritev z naprednimi računalniškimi simulacijami.
Znanstveniki so ugotovili, da je energijo plazu ujel edinstven, zavit fjord s strmimi stenami. Voda je v njem začela nihati naprej in nazaj, podobno kot v kopalni kadi, z natančnim obhodnim časom 90 sekund. To ritmično zibanje ogromne količine vode je tisto, kar je več dni pošiljalo seizmične valove skozi Zemljino skorjo.
