Letos mineva pol stoletja, odkar je izšel film Žrelo, ki je za vedno spremenil, kako gledamo na morske pse. V središču uspešnice Stevena Spielberga iz leta 1975 je neverjetno agresiven in popadljiv morski pes, ki hlepi po človeškem mesu. Čeprav je film izmišljotina in morski psi nimajo posebej razvitega apetita za nas, se je okoli morskih psov in njihovih ostrih zob spletla prava fama. 

Za tiste, ki zaradi filma in nevarnosti ugriza morskega psa čutijo nelagodje ob kopanju v morju, bo najnovejša ugotovitev morskih biologov zvenela kot uresničitev sanj: morski psi bi utegnili v prihodnosti izgubiti svoje zobe. 

Škrbasti in stradajoči morski psi

Pospešeno zakisanje oceanov bi lahko vplivalo na sposobnost morskih psov, ki jim zobje rastejo vse življenje. Menjujejo se na vsakih 8 do 15 dni, če pa bi ocean postal bolj zakisan, bi se ta njihova sposobnost znatno poslabšala. Škrbasti morski psi bi si težje poiskali hrano, kar bi najverjetneje vodilo v zmanjševanje populacije, to pa bi imelo za posledico širše spremembe ravnovesja v morskem ekosistemu, opozarjajo avtorji študije z Univerze Heinrich Heine v Düsseldorfu. 

Zakisovanje oceanov je proces, pri katerem se zaradi hitre absorpcije  ogljikovega dioksida znižuje vrednost pH. Trenutna povprečna vrednost pH svetovnih oceanov je 8,1, projekcije pa kažejo, da bi lahko do leta 2300 pH padel na 7,3. Zakisanje oceanov je neposredno povezano s človeškim delovanjem in sproščanjem velikih količin ogljikovega dioksida v ozračje. 

Posledice so že tu

V študiji so raziskovalci 60 zob morskih psov izpostavili različnim okoliščinam. V prvem rezervoarju so jih potopili v vodo s pH 8,1, v drugem pa v vodo s pH 7,3. Po osmih tednih so bili zobje v drugem rezervoarju bistveno bolj poškodovani. Čeprav so zobje morskih psov izredno trdni, so kljub temu občutljivi na korozijo. “Naši rezultati kažejo, kako ranljiva so lahko tudi najostrejša orožja narave,” pravi biolog Maximilian Baum.

Zaradi dosedanjega kisanja oceanov je več organizmov že utrpelo škodo. Nekateri tropski in subtropski koralni grebeni so izgubili 43 odstotkov primernih habitatov, morski metulji v polarnih regijah so izgubili 61 odstotkov svojega habitata, obalne vrste lupinarjev pa 13 odstotkov, navaja Oceanographic Magazine. 

 

Priporočamo