Apple je letos korenito prevetril ponudbo svojih iphonov. V času Steva Jobsa je bila ponudba jasna. Iphone je bil eden in edini in samo najboljši mogoč. S prihodom Tima Cooka na čelo podjetja pa smo dobili poplave različnih oblik, zmogljivosti in nepregledno paleto poimenovanj. Prihranjena nam je bila vsaj različica iphone pro max s plus.
Da so v zadnjih letih pretiravali, so očitno spoznali tudi v podjetju. Tako smo letos dobili relativno enostavnejšo ponudbo: osnovni iphone 17, dražji iphone 17 pro, večji in dražji iphone 17 pro max in pa eksperimentalni iphone air. Prva dva imata diagonalo zaslona 16 centimetrov (6,3 palca). Novi pro max ima diagonalo 17,5 centimetra (6,9 palca), iphone air pa 16,5 centimetra (6,5 palca) in debelino vsega 5,6 milimetra (brez kamere). Ločljivosti so na vseh napravah na istem nivoju, pri gostoti 460 pik na palec (ppi). Vsi modeli imajo tudi dinamično osveževanje slike do 120 hercev (Hz) in najvišjo svetilnost 3000 kandel. To je solidno, ni pa rekordno. Honorjevi mobilniki redno ponujajo do 5000 kandel svetilnosti.
Nov, ne pa povsem inovativen dizajn
Letošnja generacija iphonov prinaša tudi nov dizajn. Pri pro različicah so se Applovi oblikovalci odločili za nov pristop zasnove hrbtišča. Namesto steklenega imamo opraviti z ohišjem iz aluminija in steklene ploščice, ki prekriva zgolj del spodnjih dveh tretjin hrbta naprave. Aluminij naj bi omogočil boljše odvajanje toplote, ki jo ustvari procesor. Steklo ostaja, da bi lahko še naprej uporabljali brezžično polnjenje.
Hkrati je ohišje zdaj manj izpostavljeno razpokam stekla. Se pa tudi aluminij rad odrgne in popraska. Vseeno gre za zelo zanimivo inovacijo, ki jo znajo v prihodnje kopirati konkurenti. Osnovni iphone 17 in air imata še naprej povsem stekleno hrbtišče.
Da se Apple ne bi smel preveč jeziti zaradi oponašanja, je poskrbelo podjetje samo. Njihova druga velika oblikovalska sprememba letošnjih iphonov air in pro je nov dizajn ploščadi za kamere. Nov je le za Apple, saj ga je podjetje skoraj v celoti skopiralo od Googla in njegovih pixlov. Naredili so le eno spremembo. Namesto objektivov, poravnanih s ploščadjo, kar ponuja Google, smo dobili objektive, dvignjene nad dvignjeno ploščad. Verjetno zaradi kakšnih patentnih razlogov. Vsekakor pa so s tem izničili vse praktične koristi Googlovega dizajna, ki odlično odpravlja poplesavanja mobilnika, ko ga odložimo na hrbet. Iphoni bodo zaradi dvignjenih objektivov skoraj gotovo poplesavali.
»Fuzijske« kamere
Apple si je privoščil tudi nekaj rokohitrskih trikov pri predstavitvi kamer na novih iphonih. Besedna zveza dneva je bila »fuzijska tehnologija« oziroma »združevanje« »dveh« kamer v en objektiv. Če se sliši napredno, ni. Gre zgolj za to, da imajo Applove kamere dovolj slikovnih pik ločljivosti, da lahko zadovoljivo opravljajo dvojno funkcijo. Pri tem pa gre dodati še, da tudi omenjena ločljivost ni nič posebnega.
Pri iphonu 17 imamo na hrbtišču opraviti z dvema objektivoma. Glavna kamera ima ločljivost 48 milijonov pik (MP), če te pike združimo, pa je lahko kamera tudi 12-MP teleobjektiv z dvakratno digitalno povečavo. To je teleobjektiv zgolj v glavah tržnikov. Družbo mu dela 48-MP ultraširokokotna kamera, ki je lahko tudi 12-MP bližinska kamera. Tudi prav.
Pri iphonu air imamo medtem opraviti z zgolj enojno kamero, z ločljivostjo 48 MP. Tudi ta ima dovolj pik, da lahko sliko dvakrat digitalno povečamo in rečemo, da gre za zum. Kul.
Pri vseh modelih imamo še prednje kamere z 18 MP. Pri pro modelih dobimo glavno kamero, ultraširokokotno kamero in teleobjektiv. Vse tri imajo ločljivost 48 MP. Pri tem je teleobjektiv periskopski, kar mu omogoča lepo 4-kratno optično povečavo. To je na nivoju.
Androidna konkurenca sicer ponuja večje število slikovnih pik na tipalih. Najboljši samsungi tudi po 200 MP. Je pa pri kvaliteti fotografij veliko odvisno tudi od obdelave podatkov in čipovja, kjer Applu ne gre očitati ničesar. Njihovi čipi so vrhunski, z vrhunskim izkoristkom baterije. Nič drugačnega ne gre pričakovati letos. Apple pravi, da so novi procesorji za 20 odstotkov boljši od lanskih. Imata pa pro različici po eno grafično jedro več od nepro različic.
Podjetju manjkajo vizionarji
Baterije vseh novih iphonov naj bi zdržale ves dan, najšibkejši člen pa je iphone air, za katerega lahko od Appla dokupite dodatno baterijo, ki se magnetno pričvrsti na hrbtišče. Je pa lepo videti, da je Apple že vstopne modele telefonov opremil z 256 GB prostora. Iphone 17 ima ob tem 8 GB vstopnega delovnega spomina. Preostali trije modeli ga imajo 12 GB. Za vse modele je standardna tudi odpornost proti vodi in prahu IP68. Iphone 17 (v Nemčiji) stane 949 evrov, air 1199 evrov, pro 1299 evrov, pro max pa 1449 evrov.
Čeprav je med naštetimi novosti res kaj zanimivega, pa se vseeno ni mogoče otresti občutka, da Apple vse bolj postaja posnemovalec in vse manj inovator. Zlasti dizajn kamere iphonov je boleč opomin, da sta podjetje zapustila njegova verjetno največja esteta – Steve Jobs, ki je umrl leta 2011, in Johny Ive, ki je Apple zapustil leta 2019, leta 2022 pa tudi uradno nehal sodelovati s podjetjem. Od tedaj oblikovalska ekipa nima več vodje, ki bi bil izrazit estet. Domnevno naj bi v prihodnje imel glavno besedo celo sam Tim Cook, ki je bolj piflar in mojster za logistiko. Človek številk, ne človek oblik. Vse to se pozna. Iphoni me niso oblikovalsko pretirano pritegnili že od leta 2017. Zadnja leta pa gre njihova privlačnost in inovativnost samo še navzdol.
Zgovorno je tudi, da je Apple na isti predstavitvi kot veliko inovacijo izpostavil še zmožnost simultanega prevajanja prek slušalk airpods pro 3. Tudi tukaj gre zgolj za inovacijo za Apple, medtem ko konkurenca to funkcijo ponuja že nekaj časa. Tudi sicer gre za funkcijo telefona, kjer se govor prevaja. Slušalke so zgolj mikrofon in slšalke. Je pa zanimiva novost, da lahko merijo srčni utrip med rekreacijo.
