Priča smo nečemu nenavadnemu. Nekateri bi temu celo rekli narobe svet. Na eni strani imamo Apple, ki je zgodovinsko slovel po tem, da krčevito brani pravico do popolnega nadzora nad vsemi aplikacijami, ki bi si jih uporabniki želeli naložiti na Applove naprave. Ta praksa je seveda pridno polnila Applovo blagajno, saj so proizvajalci aplikacij do kupcev iphonov lahko prišli le ob plačilu »Applovega davka«.
Operacijski sistem Android, ki ga sicer razvija Google, je uporabnikom medtem ponujal absolutno svobodo pri izbiri, od kod naložijo aplikacije. Naložijo lahko celo piratske. Kot da bi bil kupec naprave njen lastnik in bi lahko z njo počel, kar hoče. Applovce so medtem zasmehovali, češ da so le uporabniki, ki so mastno plačali, a v zameno dobili le pravico do uporabe iPhonov, pod pogojem, da spoštujejo Applova pravila.
Tako je bilo vsaj nekoč. EU je Apple medtem prisilila v vse bolj sproščen odnos glede nalaganja aplikacij iz neuradnih spletnih trgovin. Google pa gre zdaj v nasprotno smer – kuje načrte za omejevanje, katere aplikacije je dovoljeno naložiti na androide.
Ukrep za še več varnosti uporabnikov
Google namreč namerava v kratkem preverjati identiteto vseh razvijalcev aplikacij za Android, in sicer ne samo tistih, ki jih ponujajo v trgovini Google Play. Če razvijalec ne bo prestal preverjanja, njegova aplikacija na Androidu ne bo delovala. S tem želi Google izboljšati varnost na svojem operacijskem sistemu. Takšno prakso preverjanja identitete razvijalcev je podjetje sicer uvedlo že leta 2023, a tedaj zgolj za tiste, ki so svoje aplikacije želeli ponujati v Googlovi trgovini Google Play. Podjetje pravi, da so od takrat opazili močan upad zlonamerne programske opreme in goljufij v aplikacijah v tej trgovini. Hkrati trdijo, da je verjetnost, da aplikacije, ki jih uporabniki naložijo od drugje, vsebujejo zlonamerno kodo, kar 50-krat večja.
Google dodaja, da bo takšno omejeno nameščanje aplikacij veljalo le za naprave z verificiranim Androidom. To v resnici pomeni, da bo veljalo praktično za vse najbolj priljubljene naprave z operacijskim sistemom Android, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Izjema bodo zlasti varnostne različice Androida, ki blokirajo številne Googlove sledilne funkcije. Te različice uporabniki običajno na telefone nameščajo sami. To tudi pomeni, da gre za naprave redkih uporabnikov, ki imajo voljo in znanje za takšne hece. Izvzeti pa bodo najverjetneje tudi Huaweijevi telefoni, ki od uvedbe ameriških sankcij uporabljajo svojo različico Androida, brez Googlove podpore.
Najprej testno obdobje
Ker gre za veliko spremembo, si bo Google privoščil tudi testno obdobje. Prvi preizkusi sistema naj bi se pričeli letošnjega oktobra. Septembra 2026 namerava Google to funkcijo uvesti v Braziliji, Indoneziji, Singapurju in na Tajskem. Google si medtem prizadeva, da bi leta 2027 zahteve za preverjanje identitete razvijalcev aplikacij razširil globalno.
Čeprav se ukrep sliši smotrno, obstajajo kritiki, ki opozarjajo, da bo škodoval zlasti majhnim proizvajalcem odprtokodnih aplikacij, ki naj bi jih postopek registracije odvračal. Pojavljajo se tudi sumi, da gre le za prvi korak in da bo Google ob uveljavitvi teh omejitev v prihodnosti šel še bolj po Applovih stopinjah ter pričel registracijo proizvajalcev tudi zaračunavati.
