Do leta 2003, ko se je ikonično nadzvočno letalo, slavni Concorde, upokojil, so bila tovrstna potovanja dovoljena le nad oceanom. S tem so oblasti želele omejiti zvočno onesnaževanje, najnovejša tehnologija pa omogoča tiho prebijanje zvočnega zidu.
Med pionirji nadzvočnega potniškega letalstva nove dobe je podjetje Boom Supersonic iz Kolorada, ki razvija letalo Overture – prvo tovrstno letalo po Concordu. Njihov testni model XB-1 je že uspešno presegel hitrost zvoka brez zaznavnega udara, zahvaljujoč posebnemu režimu letenja »boomless cruise«, kjer se zvok zaradi atmosferskih pogojev lomi stran od tal.
»To je za nas izjemno vznemirljivo leto,« je za CNN povedal ustanovitelj podjetja Blake Scholl. Boom načrtuje izdelavo prototipa motorja do konca letošnjega leta in upa, da bodo letalske družbe - American Airlines, Japan Airlines in United Airlines - svoje Overture prejeli do konca desetletja.
Letalo bo letelo pri hitrosti Mach 1.7, kar bi lahko razpolovilo čas prečkanja ZDA ali Atlantika. Na krovu bo prostora za 80 potnikov, sedeži pa bodo primerljivi s sodobnim poslovnim razredom, napovedujejo.
Ambiciozen, a drag projekt
Navkljub ambicijam pa letalo spremljajo številni izzivi. Domet 7866 km zadostuje za čezcelinske polete, a ne za potovanja čez Pacifik brez postanka. Kritiki opozarjajo tudi na izredno visoko porabo goriva, Overture naj bi namreč porabil dvakrat do trikrat več goriva na premium sedež kot običajna letala, kot sta Airbus A350 ali Boeing 787. Neodvisne ocene pa omenjajo celo pet- do sedemkratno porabo.
Da bi letalske družbe pokrile stroške, bodo morale zaračunati t. i. »nadsonično premijo«. Študija nemške univerze Worms ocenjuje, da bi let iz New Yorka v London z Overture stal okoli 4830 dolarjev v eno smer, kar je 38 % več od trenutnih povprečnih cen poslovnega razreda. »Na zahodnem letu bi potniki zaradi pridobljenega časa to morda sprejeli,« meni avtor študije Jan Belke. »Na vzhodu, kjer čas izgubiš, pa je poslovna računica slabša.«
Ovira zaostreni postopki certificiranja
Scholl priznava, da Overture ne bo namenjen širši javnosti, temveč predvsem poslovnim potnikom. »Če dosežemo ceno poslovnega razreda, govorimo o dovolj velikem trgu. To bo Tesla Model S letalstva, ne za vsakogar, a za mnoge.«
A nekateri dvomijo. Analitik Richard Aboulafia opozarja, da je Boom do danes zbral okoli 800 milijonov dolarjev, za razvoj pa naj bi potrebovali 12 do 15 milijard. Scholl sicer trdi, da bo zadoščalo manj kot 2 milijardi, saj naj bi notranja integracija proizvodnje znižala stroške.
Tudi regulatorna pot ni enostavna. Po aferi z Boeingovim modelom 737 MAX je ameriška agencija FAA občutno zaostrila postopke certificiranja. Boom načrtuje certificiranje v letu dni, Airbus je na primer za model A350 potreboval 18 mesecev.
Kljub temu Scholl ostaja optimističen: »Statistično gledano je neuspeh najverjetnejši, a to ne pomeni, da ni možno. Tehnologija obstaja, trg obstaja, potniki in letalske družbe obstajajo. Sedaj moramo le še izpeljati.«
