Planinska zveza Slovenije ob vstopu v zimsko sezono ponovno opozarja, da zahtevajo gore pozimi zrelega obiskovalca, ki ima znanje o nevarnostih v gorah, orientaciji, vremenoslovju in gibanju, ki obvlada tehnične pripomočke, obenem pa ima veliko izkušenj, odgovornosti in zavedanja, da bo gora počakala. Postopnost je eno najpomembnejših načel zahajanja v gore, torej tudi številni nižje ležeči cilji, ki jih je po vsej Sloveniji dovolj, omogočajo raznolike možnosti za zimske izlete.
Primerni cilji
Ker je praktično vsa Slovenija prepredena s planinskimi potmi, lahko vsakdo najde cilj, primeren svojim psihofizičnim sposobnostim, usposobljenosti in izkušnjam, kar je tudi ena ključnih stvari pri zagotavljanju varnosti udeležencev ture. Martin Šolar, podpredsednik OZS in inštruktor planinske vzgoje, je nanizal nekaj lažjih zimskih ciljev, pod katerimi so tudi planinske koče, odprte pozimi. Krim, Nanos, Slavnik, Vremščica, Kum, Blegoš, Pohorje, Mrzlica, Lisca, Boč, Snežnik, Slivnica, Trdinov vrh, Čaven, Kofce, Lubnik …
Zimski planinski cilj je tako lahko že planinska koča, pozimi jih je po vsej Sloveniji odprtih več kot sto od 159. Trenutno kar 117 ali 70 odstotkov vseh, z njihovim obiskom pa podpremo tudi njihovo delovanje. Nekatere postojanke, predvsem tiste lahko dostopne, so odprte stalno, nekatere pa ob koncih tedna. Informacije o delovanju koč so na voljo na spletni strani Planinske zveze Slovenije pzs.si/koce, kjer je tudi zemljevid z odprtimi in zaprtimi kočami. Podrobnejši podatki o posameznih kočah so na voljo v platformi maPZS.
Z verigami nikakor v visokogorje
Da se čim bolje pripravimo na zimski obisk gora, sta pomembna ustrezna oprema in kajpada tudi znanje njene uporabe. »Za lažjo zimsko turo, to so nižje hribi ali na primer poti do planinskih koč, ki ne ležijo visoko v visokogorju, potrebujemo najprej ustrezno obutev, kakovostne visoke planinske čevlje z dobrim podplatom, in primerna oblačila v več plasteh. V nahrbtniku imejmo vedno rezervna oblačila, da se lahko preoblečemo, kapo in rokavice, sončna očala, zemljevid s kompasom, če je tura bolj kompleksna, čelno svetilko in telefon, ki ga imamo na toplem, nekaj tople pijače in hrano ter prvo pomoč. Uporabljamo lahko pohodne palice, če je sneg, tudi take s širokimi krpljicami, če je snega več, gamaše, in če je pot poledenela, verige. Verige niso dereze ali derezice, zato jih niti ne poimenujemo tako, ampak so pripomoček, ki nam omogoča, da je naš korak na neizpostavljenem terenu tako soliden, da ne bomo padli ali zdrsnili, saj so lahko pozimi že poti do planinskih koč poledenele. Z verigami nikakor ne gremo v visokogorje,« je poudaril strokovni sodelavec PZS in gorski vodnik Miha Habjan.
Zelo pomembna pa je pozimi priprava na turo, ki jo je treba začeti že doma, da bo na terenu lažje. Kot je dejal Miha Habjan, sneg in mraz pomenita v gorah dodatne pogoje, in če gre pozimi kaj narobe, se težave samo še seštevajo in iz majhnega problema lahko nastane večji problem.
»Zato izbirajmo cilje, ki smo jim mi in naša skupina dorasli,« je dodal.
V visokogorju prave zimske razmere
V teh dneh so v gorah zaradi inverzije višje temperature, toda v visokogorju vladajo prave zimske razmere, nad 2500 metri je lahko že več kot meter snega. Miha Habjan poudarja: »Zlasti na prisojnih legah se sneg podnevi tali, ponoči zmrzne, zato je tam več možnosti za poledenelo podlago. Sneg se v teh razmerah predeluje, a je na višjih senčnih legah lahko še nepredelan. Čeprav trenutno ni povečane plazovne nevarnosti, pa so lokalno razmere lahko tudi neugodne s stališča trdnosti snežne odeje. Večina planinskih poti skupaj z markacijami je v visokogorju zasneženih, kar otežuje orientacijo. Če se torej odpravljamo v visokogorje, moramo biti na turo ustrezno celostno pripravljeni.«
Potrebna je drugačna oprema in več opreme, več znanja, izkušenj, ki jih nabiramo postopoma, tudi temeljitejša priprava, kot če obiščemo nižje ležeči hrib.
»Zelo pomembno je, da dobro poznamo svojo opremo, da je ta brezhibna in jo znamo pravilno uporabljati, hkrati pa jo izberemo glede na turo, saj za različno zahtevne ture potrebujemo prilagojeno opremo. Posebna pazljivost velja pri pripravi opreme za visokogorje. Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin, in ne planinskih palic, obvezno tudi rokavice, na glavi pa čelado. Za obisk visokogorja potrebujemo plazovni trojček, torej plazovno žolno, sondo in lopato, morda celo četvorček, trojček skupaj s plazovnim nahrbtnikom, ki nam pomaga pri iskanju morebitnih zasutih v snežnem plazu. Poleg tehnične opreme potrebujemo tudi vso opremo kot za gore v kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago, zaščito proti soncu, rezervna oblačila, več tople tekočine in hrane, kamor sodijo tudi zemljevid s kompasom, GPS-naprava, čelna svetilka in telefon s polnimi baterijami, prva pomoč ter alufolija ali velika vreča za zaščito pred podhladitvijo,« je poudaril Miha Habjan.
Mednarodni dan gora
Enajstega decembra praznujemo mednarodni dan gora, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 2003. Vse od takrat ga zaznamujemo po vsem svetu z vsakokrat drugo temo, ki nas spodbuja k razmisleku. Letošnja – za vodo, hrano in preživetje v gorah in drugod so pomembni ledeniki – je tudi priložnost, da poudarimo pomen ohranjanja ledenikov za kmetijstvo, vodno varnost in preživetje ranljivih gorskih skupnosti. Čeprav v Sloveniji velikih ledenikov nimamo (več), pa se tudi naše gore zaradi podnebnih sprememb spreminjajo, zato so na PZS temo preoblikovali v Gore se spreminjajo.
»Gore se spreminjajo. V luči podnebnih sprememb ne moremo spregledati izginjanja ledenikov, skalnih podorov in padajočega kamenja, ekstremnih sušnih obdobij, ki se dinamično izmenjujejo z močnimi padavinskimi dogodki. To vse vpliva na spremembe, škodne dogodke, na varnost ljudi, ki hodijo v gore, in ne nazadnje so posledice podnebnih sprememb izziv za upravljanje planinske infrastrukture, kot so poti in koče. Več je na primer pomanjkanja vode, ki je potrebna za obratovanje planinskih koč, teoretično bo sicer manj tudi onesnaženih odpadnih voda, toda to nas ne sme ustaviti pri iskanju učinkovitih rešitev pri izpustih v kočah. Močne padavine, podori in padajoče kamenje povzročajo tudi hitrejše mehanske spremembe v matični podlagi in poškodbe na poteh, ki jih je treba zaradi varnosti in obstoja te infrastrukture vzdrževati. Na planinski karti je lahko planinska pot, ki preči grape, označena kot lahka, toda neurje in erozija lahko pot spremenita. Čeprav smo se na turo dobro pripravili, nas bo to na samem terenu presenetilo. Včasih smo rekli, da živimo prekratko, da bi take spremembe opazili, toda zdaj jih lahko dejansko spremljamo,« je ob mednarodnem dnevu gora povedal Martin Šolar, podpredsednik PZS.
