Nova študija je opredelila prelomnico, ko se običajno zgodi ta pospešek staranja: okoli 50. leta starosti. Po tej točki postane krivulja staranja tkiv in organov strmejša kot v prejšnjih desetletjih, kaže študija beljakovin v človeškem telesu v širokem razponu odraslih. Krvne žile denimo so med tistimi tkivi, ki najhitreje propadajo, poroča Science Alert.
Upadanje moči organov
Še vedno ne razumemo povsem vzorcev staranja posameznih organov, zato so raziskovalci preučevali, kako se beljakovine v različnih tkivih sčasoma spreminjajo. Zbrali so vzorce tkiv skupno 76 darovalcev organov, starih od 14 do 68 let, ki so umrli zaradi travmatske poškodbe možganov.
Ti vzorci so zajemali sedem telesnih sistemov:
- kardiovaskularni sistem (srce in aorta),
- prebavila (jetra, trebušna slinavka in črevesje),
- imunološki sistem (vranica in bezgavke),
- endokrini (nadledvična žleza in belo maščobno tkivo),
- dihalni (pljuča),
- pokrivni (koža),
- mišično-kostni sistem (mišice),
- odvzeli so tudi vzorce krvi.
Ekipa je ustvarila katalog beljakovin, ki jih najdemo v teh sistemih, in skrbno zabeležila, kako se njihove ravni spreminjajo s starostjo darovalcev. Rezultate so primerjali z bazo podatkov o boleznih in z njimi povezanih genih ter ugotovili, da se izražanje 48 beljakovin, povezanih z boleznimi, s starostjo povečuje.
Med temi boleznimi so srčno-žilne bolezni, tkivna fibroza, zamaščenost jeter in tumorji, povezani z jetri.
Največje spremembe med 45. in 55. letom
Raziskovalci so ugotovili, da so se najbolj izrazite spremembe pojavile med 45. in 55. letom starosti. V tem obdobju mnoga tkiva doživijo znatno »preureditev« sestave beljakovin, pri čemer so bile najizrazitejše spremembe opažene v aorti – kar kaže na njeno izjemno občutljivost za staranje. Trajne spremembe so se pojavile tudi v trebušni slinavki in vranici.
Da bi preizkusili svoje ugotovitve, so raziskovalci iz aort miši izolirali beljakovino, povezano s staranjem, in jo vbrizgali mladim mišim, da bi opazovali učinke. Miši, ki so prejele beljakovino, so imele slabšo telesno zmogljivost, zmanjšano moč oprijema, manjšo vzdržljivost ter slabše ravnotežje in koordinacijo v primerjavi z nezdravljenimi mišmi. Kazale so tudi izrazite znake staranja žil.
»Te ugotovitve bi lahko omogočile razvoj ciljno usmerjenih terapij proti staranju in s starostjo povezanim boleznim, kar bi utrlo pot k izboljšanju zdravja starejših,« so še dodali znanstveniki.
