Odpornost bakterij na antibiotike po vsem svetu hitro narašča. Vsaka šesta laboratorijsko potrjena bakterijska okužba je že posledica povzročiteljev, odpornih na antibiotike, poroča Svetovna zdravstvena organozacija (WHO). Organizacija je problem prvič količinsko opredelila za 22 pogosto uporabljanih antibiotikov, ki se med drugim uporabljajo proti okužbam sečil, prebavil, krvnega obtoka ali proti spolno prenosljivi bolezni gonoreji.
WHO je preučila različne kombinacije bakterij in antibiotikov. Rezultat je pokazal, da se je med letoma 2018 in 2023 odpornost povečala pri več kot 40 odstotkih teh kombinacij, in sicer za pet do 15 odstotkov letno, odvisno od posamezne kombinacije bakterije in antibiotika. V študijo, katere najnovejši podatki so iz leta 2023, je bilo vključenih približno 23 milijonov podatkov iz več kot 100 držav.
»Odpornost na antibiotike je široko razširjena in ogroža prihodnost sodobne medicine,« je v ponedeljek opozoril Yvan Hutin, direktor pristojnega oddelka WHO.
Številne smrtne žrtve
Obstajajo velike regionalne razlike. V jugovzhodni Aziji in vzhodnem Sredozemlju je že ena od treh prijavljenih okužb odporna na preiskane antibiotike. Problem je še posebej razširjen v državah s šibkimi zdravstvenimi sistemi. Po podatkih WHO je leta 2021 po vsem svetu zaradi bakterijskih okužb umrlo 7,7 milijona ljudi, od tega je bilo dobrih 1,1 milijona smrti neposredno posledica odpornosti na antibiotike.
WHO je preučila osem razširjenih bakterij, ki povzročajo okužbe sečil, prebavil ali krvnega obtoka. Pri več kot 40 odstotkih bakterij E. coli in 55 odstotkih bakterij K. pneumoniae običajni antibiotiki niso več učinkoviti. V afriških državah ta delež včasih presega 70 odstotkov. Te bakterije lahko povzročijo tudi sepso in posledično odpoved organov, opozarja WHO. Obstajajo sicer drugi antibiotiki, ki so učinkoviti, vendar so dražji in v mnogih revnejših državah niso na voljo.
Kaj lahko storijo pacienti?
Niso vse okužbe posledica bakterij; povzročijo jih lahko tudi virusi, kot je hepatitis B, glivice ali paraziti. Antibiotiki so učinkoviti le pri bakterijskih okužbah, kot je na primer vnetje mehurja.
Pacienti lahko pripomorejo k obvladovanju problema, pravi Hutin. Prvič, z zmanjšanjem tveganja za okužbo, kar lahko dosežejo s pogostim umivanjem rok, uporabo dezinfekcijskih gelov ali s cepljenjem. Drugič, pri obisku zdravnika: »Če greste k zdravniku z vročino, ne smete samodejno pričakovati, da boste dobili antibiotik,« svetuje Hutin. WHO nujno poziva k večjim vlaganjem v raziskave in razvoj novih antibiotikov.
