Na nujnost raznovrstne – če že ne tudi čim bolj uravnotežene – prehrane je Britance v minulih dneh opomnil primer 17-letne Stacey Irvine, ki je drago plačala svojo dolgotrajno naklonjenost piščančjim medaljonom: po tistem, ko zadnjih petnajst let ni jedla »skoraj nič drugega«, kot je priznala zgroženim zdravnikom, se namreč sooča s hudimi zdravstvenimi težavami.
Piščanček in malo čipsa
Stacey se sicer nikoli ni zdelo, da bi bilo z njeno ljubeznijo do piščančjih ocvrtkov kaj narobe – vse dokler se ni nekega dne na delu nezavestna zgrudila brez očitnega razloga. Po tistem, ko so zanjo poskrbeli v bolnišnici, je šokiranemu osebju zaupala, da se prehranjuje skoraj izključno z medaljoni iz piščanca in da se ni sadja ali zelenjave nikoli pritaknila. »Moj glavni obrok je vsak dan enak – velika porcija piščančjih ocvrtkov,« je britanskim tabloidom pojasnila Stacey. »Pojem jih kakšnih dvajset, zraven pa si s fantom razdeliva še vrečko pečenega krompirčka.«
V otoških medijih so nemudoma izračunali, da omenjeni obrok vsebuje 58 gramov maščob, kar že presega priporočeno dnevno količino zaužitih maščob. Toda po drugi strani so dodali, da je Stacey vseeno premogla nekaj raznovrstnosti pri prehranjevanju: občasno si je namreč za zajtrk privoščila kos ali dva opečenca, pogosto pa je prigriznila tudi malo čipsa.
Zdravniki so pri Stacey odkrili anemijo in močno otekle žile, zato je nemudoma začela prejemati vitaminsko infuzijo. Prav tako se je znašla na pragu različnih kroničnih zdravstvenih težav, kot so srčne bolezni, nevarnost kapi in rakave bolezni. »Zelo jasno so ji povedali, da bo prav kmalu umrla, če bo nadaljevala z enakim načinom prehrane,« je povedala njena pretresena mati Evonne. »Ampak sama pravi, da ne more jesti ničesar drugega.«
Tudi stradanje ni pomagalo
Evonne je v preteklosti sicer na vse načine poskušala pripraviti Stacey do bolj raznovrstnega jedilnika, vendar niti stradanje, s pomočjo katerega jo je želela napeljati na to, da bi pojedla še kaj drugega, ni omajalo hčerine zvestobe ocvrtkom. Ta se je začela, ko je bila Stacey stara le dve leti. »Ne vem več, kaj naj storim,« je potarnala Evonne. »Le molim še, da ji bo lahko kdo pomagal, preden bo prepozno.«
Stacey mogoče še ni izgubljen primer, meni Nancy Copperman, vodja oddelka za javno zdravje v eni newyorških bolnišnic. »Morda res nima uravnotežene prehrane, vendar pa zaužije dovolj kalorij, da ni podhranjena, zato obstaja tudi upanje, da si lahko z uživanjem nekaterih dodatnih hranil izboljša zdravstveno stanje – kosti, na primer, pri ženskah rastejo vse do sredine dvajsetih let, zato ima Stacey še nekaj časa, da začne uživati več kalcija.« Vseeno pa je opozorila, da bo najstnica potrebovala še veliko drugih bistvenih snovi, zlasti vitaminov in vlaknin, če se želi še kdaj postaviti na noge. »Ni tako nenavadno, da otroci, sploh tisti bolj izbirčni, v nekem obdobju zavračajo vsako hrano razen določene, ki jim je najbolj pri srcu. Vendar gre pri tem za običajno razvojno fazo, ki jo večina otrok kmalu preraste, Stacey pa to očitno ni uspelo,« je še dodala.
