Medtem ko večina ljudi ob prihodu hladnejših mesecev preprosto potegne rokavice iz omare, se za nekatere ljudi bitka s hladnimi okončinami nikoli zares ne konča. Ne gre zgolj za sezonsko nevšečnost, pač pa za občutek ledenih prstov na rokah in nogah, tudi pod toplo odejo ali v ogrevanem prostoru. To pa je lahko subtilen, vztrajen klic telesa na pomoč.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je ta pojav v osnovi sofisticiran obrambni mehanizem. Človeško telo je namreč programirano za preživetje in daje prednost vitalnim organom – srcu, pljučem in možganom.
Ko senzorji v koži zaznajo padec temperature, telo sproži proces, imenovan vazokonstrikcija. Krvne žile v perifernih delih, kot so roke, stopala, nos in ušesa, se zožijo. S tem se pretok tople krvi preusmeri v jedro telesa, da ohrani stabilno notranjo temperaturo.
(Ne)učinkovita termoregulacija
Pri večini je to preprosto učinkovita termoregulacija. Vendar pa postane situacija bolj zapletena, ko se ta reakcija pojavlja kronično, ne glede na zunanje temperature.
Čeprav je občasna hladnost benigna, lahko stalno mrzle roke in noge kažejo na globlje telesne težave. Zdravniki opozarjajo, da takšnih simptomov ne smemo samodejno pripisati zgolj slabi cirkulaciji.
Eden najpogostejših, vendar pogosto spregledanih vzrokov je anemija zaradi pomanjkanja železa ali vitamina B12. Rdeče krvničke so telesni transporterji kisika. Če jih primanjkuje ali niso učinkovite, tkiva, zlasti tista na skrajnih koncih telesa, ne dobijo dovolj kisika in hranil, kar se kaže kot hladnost.
Prav tako lahko težave povzroča periferna nevropatija, pogost zaplet pri sladkorni bolezni, kjer poškodbe živcev zmanjšajo občutek v stopalih, kar spremljajo motnje v lokalni regulaciji krvnega pretoka.
Med vzroki izstopa raynaudov sindrom (ali fenomen), motnja, ki prizadene presenetljivo veliko ljudi, čeprav ostaja pogosto nediagnosticirana. Pri tej motnji se majhne arterije v prstih rok in nog pretirano odzovejo na mraz ali celo čustveni stres.
Dramatičen odziv
Gre za dramatičen odziv. Prsti lahko postanejo popolnoma beli, kot bi bili iz voska, nato pomodrijo zaradi pomanjkanja kisika in končno, ko se pretok krvi obnovi, pordijo, kar spremlja boleče zbadanje ali mravljinčenje. Čeprav je primarni raynaudov sindrom večinoma nenevaren, je lahko sekundarni znak resnejših avtoimunskih bolezni, kot je skleroderma.
Ne smemo zanemariti niti vpliva življenjskega sloga. Dolgoletno kajenje je znani krivec. Nikotin neposredno povzroča krčenje krvnih žil in dolgoročno poškoduje njihov notranji sloj (endotelij), kar trajno ovira pretok krvi.
Za tiste, pri katerih mrzle okončine niso znak bolezni, obstajajo učinkovite strategije obvladovanja. Ključno je ohranjanje toplote v jedru telesa.
Če je vaš trup topel, bo telo »dovolilo« več tople krvi v okončine, svetujejo fizioterapevti. To pomeni večplastno oblačenje – spodnja majica, pulover in jakna so učinkovitejši od enega debelega plašča. Pomembna je tudi izbira materialov: volna in sodobni tehnični materiali bolje zadržujejo toploto kot bombaž, ki zadržuje vlago.
Ironično, pretesne nogavice ali rokavice lahko stanje poslabšajo, saj mehansko ovirajo cirkulacijo. Strokovnjaki priporočajo prostornejšo obutev in rokavice na en prst, ki omogočajo, da se prsti grejejo med seboj.
Pomembno gibanje
Najmočnejše orodje pa ostaja gibanje. Krvni obtok je hidravlični sistem. Brez aktivnosti mišic, ki delujejo kot črpalke, kri zastaja. Že nekajminutni hiter sprehod po pisarni, kroženje z zapestji in gležnji ali stiskanje pesti med dolgotrajnim sedenjem spodbudi pretok krvi.
Za takojšnje olajšanje so učinkoviti tudi zunanji viri toplote. Termoforji, grelne blazinice ali celo v mikrovalovni pečici segrete vrečke z rižem ali fižolom (ki zadržujejo vlažno toploto) lahko hitro povrnejo udobje.
Strokovnjaki se strinjajo: čeprav je večina primerov zgolj fiziološka posebnost, obstajajo jasni znaki, ki zahtevajo zdravniško pomoč.
Če mrzle okončine spremljajo spremembe barve kože, kot je belina ali modrina, če se pojavijo rane, ki se slabo celijo, ali če občutite otrplost, mravljinčenje ali bolečino, je nujen pregled. Telo nam pogosto šepeta, preden začne kričati. Pri kronično mrzlih rokah je vredno prisluhniti.
