V Sloveniji se v zadnjih letih soočamo z opaznim porastom primerov garij, nalezljive kožne bolezni, ki jo povzroča drobna pršica. Trend naraščanja potrjuje tudi nedavni izbruh v šempetrski bolnišnici, ki je ponovno osvetlil to neprijetno, a obvladljivo bolezen. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na povečano število prijav in poudarja pomen osveščenosti ter pravilnega ukrepanja.
Primer v Šempetru ni osamljen. NIJZ je v letih 2023 in 2024 zaznal znatno povečanje prijav garij med splošnim prebivalstvom. Lani so zabeležili 818 prijav, medtem ko so jih do junija letos prejeli že 591. V zadnjih dveh letih so letno zabeležili sedem večjih izbruhov. Pojavljali so se v domovih za starejše občane, zaporih, nekaterih šolah in vrtcih ter v različnih domovih, kot so dijaški, prevzgojni in azilni. Med starostnimi skupinami lani izstopa populacija med 15. in 24. letom starosti. Opazen je porast primerov zlasti v ljubljanski zdravstveni regiji. Garje se v bolnišnicah sicer ne pojavljajo prav pogosto. V petih letih so v NIJZ zabeležili en izbruh garij v bolnišnici in sicer leta 2019 v splošni bolnišnici.
O naraščajočem številu primerov garij v zadnjih dveh desetletjih poročajo iz številnih držav sveta. Trend je najbolj izrazit v populacijah, ki pogosto potujejo, med begunci, prosilci za azil, in pri tistih, ki jim redno primanjkuje pitne vode in ki živijo v neustreznih higienskih razmerah.
Izbruh garij v bolnišnici Šempeter
Konec junija so, kot so mediji že pisali, v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici potrdili pojav garij na oddelku za intenzivno terapijo. Po navedbah vodstva je bil vir okužbe pacient, ki so ga sprejeli na oddelek. Skupno so zabeležili 11 primerov okužbe – enega pri pacientu, preostalih deset pa pri zaposlenih.
Vodstvo bolnišnice zagotavlja, da so takoj po potrditvi prvega primera sprejeli vse potrebne ukrepe za zajezitev širjenja in o izbruhu obvestili Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Poudarili so, da je bil izbruh omejen na en oddelek in da javnosti niso posebej obveščali, ker je bil lokaliziran. NIJZ je potrdil, da je bil o izbruhu uradno obveščen 24. junija in je bolnišnici podal vsa potrebna priporočila za zajezitev. Ob tem so pojasnili, da je obvladovanje okužb v domeni same ustanove. Poudarili so, da je zajezitev garij v bolnišničnem okolju izjemno zahtevna zaradi dolge inkubacijske dobe, ki traja do šest tednov, in možnosti prenosa okužbe še preden se pojavijo simptomi.
»Na podlagi izkušenj z obvladovanjem izbruhov na terenu največkrat težava ne tiči v vrstah ukrepov, temveč v njihovem doslednem izvajanju. V realnem življenju, kjer so viri, tudi kadrovski, omejeni, je to pogosto zelo zahtevno, saj se mora zagotavljanje zdravstvene oskrbe neprekinjeno nadaljevati,« opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da bo pri učinkovitem obvladovanju izbruha garij izjemnega pomena tudi sočasno zdravljenje identificiranih kontaktov, tako med osebjem kot med oskrbovanci. Za končno zajezitev pa bo ključna tudi hitra obravnava morebitnih primerov, ki se bodo pojavili kasneje v domačem okolju. »V tem kontekstu je spodbudno, da se je naš zdravstveni sistem v zadnjih letih skupaj s prebivalstvom ustrezno senzibiliziral, kar bo omogočilo hitrejšo identifikacijo in zdravljenje.«
Kako prepoznati garje in kako ukrepati?
Garje povzroča drobna pršica, ki povzroči nenaden srbež, ki je posebej izrazit in moteč ponoči ali ko se telo segreje. Pri dojenčkih in zelo starih ljudeh srbež včasih ni prisoten. Tipično se pojavijo rožnate bunčice (papule) s krastico na vrhu, pogosto v parih, ki označujejo vhod in izhod iz rovčka. Najpogosteje jih najdemo na mestih, kjer je koža tanka in mehka: med prsti, na zapestjih, komolcih, kolenih in okoli popka. Izpuščaj se običajno ne pojavi na sredini hrbta ali prsnega koša.
Garje se prenašajo predvsem z dolgotrajnim, tesnim stikom koža na kožo, kot je spanje v isti postelji ali spolni odnosi. Običajen, kratek stik, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja tveganja. Prenos preko oblačil, posteljnine ali brisač je manj pogost, a možen, zlasti pri težji, krustozni obliki garij. Oseba je kužna že v inkubacijski dobi, ki traja od dva do šest tednov, torej še preden se pojavijo srbež in izpuščaji.
Kaj storiti ob sumu na okužbo?
Diagnozo običajno postavijo na podlagi kliničnega pregleda kože in podatkov o morebitnih okužbah v okolici. Za potrditev se lahko opravi mikroskopski pregled vzorca kože. Zdravljenje poteka z mazili (skabicidi), ki jih predpiše zdravnik. Kremo je treba nanesti na celo telo od vratu navzdol in jo pustiti delovati v skladu z navodili. Mazila se ne sme nanašati takoj po vroči kopeli. Ključnega pomena je, da se sočasno zdravijo vsi družinski člani, partnerji in drugi tesni stiki, ne glede na to, ali imajo simptome ali ne. Le tako se lahko prepreči ponovna okužba.
Za uspešno zajezitev bolezni je poleg zdravljenja nujno izvesti tudi sanacijo okolja. Vsa oblačila, posteljnino in brisače, ki jih je obolela oseba uporabljala v zadnjih dneh pred zdravljenjem, je treba oprati v pralnem stroju pri čim višji temperaturi. Predmete, ki jih ni mogoče oprati, je treba za vsaj 72 ur zapreti v plastične vreče. V tem času bodo pršice odmrle. Oblazinjeno pohištvo, ki ga ni mogoče oprati, naj se 24 ur ne uporablja, nato pa se ga temeljito posesa.
NIJZ poudarja, da uspeh pri obvladovanju izbruhov ni odvisen le od vrste ukrepov, temveč predvsem od njihovega doslednega izvajanja, kar je v realnem okolju, kjer so viri omejeni, pogosto velik izziv. Senzibilizacija javnosti in zdravstvenega sistema v zadnjih letih pa je spodbudna, saj omogoča hitrejšo prepoznavo in s tem učinkovitejše zdravljenje.
