Vročinski udar ni šala: prepoznajte simptome in ukrepajte takoj

Zelo vroče je. Prevroče. Takšni dnevi pa s seboj prinašajo tudi nevarnosti, kot je vročinski udar. Ne gre zgolj za slabo počutje, pač pa gre za  nevarno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Zaradi podnebnih sprememb so vročinski valovi pač vse pogostejši in intenzivnejši, zato je poznavanje znakov in pravilnega odziva bržkone ključnega pomena za varnost.

visoke temperature

Pozor, izpostavljenost vročini lahko povzroči dehidracijo, kožne izpuščaje, krče …

To tudi ni redek pojav, ki bi bil rezerviran za čas posebej skrajne vročine. Je pravzaprav tihi morilec, ki lahko prizadene kogarkoli, od najmlajših do najstarejših, še posebej med daljšimi obdobji visokih temperatur, kakršnim smo priča v zadnjem času.

Vročinski udar, strokovno imenovan hipertermija, nastopi, ko notranji termoregulacijski sistem telesa odpove. Temperatura telesnega jedra lahko naraste nad kritično mejo 40 stopinj Celzija, kar povzroči okvare centralnega živčnega sistema in drugih vitalnih organov. Brez hitrega in ustreznega ukrepanja so lahko posledice trajne ali celo usodne.

Dve vrsti

Govorijo o dveh različnih vrstah vročinskih udarov. Klasični vročinski udar se pojavi med dolgotrajno izpostavljenostjo vročini, običajno med vročinskimi valovi. Najbolj ogroženi so starejši, otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi (srčno-žilna obolenja, diabetes, bolezni dihal), saj njihov organizem težje uravnava telesno temperaturo.

Vročinski udar ob naporu pa se pojavi med intenzivno telesno dejavnostjo v vročem in vlažnem okolju. Prizadene lahko tudi mlade, zdrave in fizično pripravljene posameznike, kot so športniki, gradbeni delavci ali vojaki. Telo med naporom proizvaja ogromno toplote, ki je v neugodnih razmerah ne more učinkovito oddajati.

Prepoznavanje simptomov je prvi korak k reševanju življenja. Ključni znaki vročinskega udara so:

1. Visoka telesna temperatura, ki pogosto preseže 40 stopinj Celzija.
2. Spremenjeno duševno stanje, ki se kaže v zmedenosti, nerazločnem govoru, vznemirjenosti, halucinacijah ali celo v izgubi zavesti.
3. Kaže se lahko tudi v vroči in suhi koži; pri klasičnem vročinskem udaru potenje preneha, koža postane pordela in na otip vroča. Pri naporu pa je koža lahko sprva še potna.
4. Drugi simptomi so lahko še: močan glavobol, slabost in bruhanje, pospešen srčni utrip ter hitro in plitvo dihanje.

Kaj storiti?

Če sumite, da ima nekdo vročinski udar, je vsaka sekunda dragocena. Sledite naslednjim korakom:

1. Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112. Poudarite, da sumite na vročinski udar. To je prioriteta.
2. Prizadeto osebo nemudoma premaknite v hladen prostor. Najboljša je klimatizirana soba, sicer pa lahko pomaga tudi globoka senca, morda klet.
3. Začnite z ohlajanjem: osebo slecite in jo hladite z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Uporabite mlačne (ne ledene) obkladke, vlažne brisače ali rjuhe. Hladite predvsem področja, kjer so velike krvne žile blizu površine: vrat, pazduhe in dimlje. Uporaba ventilatorja pospeši izhlapevanje in hlajenje.
4. Če je oseba pri zavesti, poskrbite za hidracijo — ponudite hladno vodo v majhnih požirkih. Izogibajte se sladkim, gaziranim ali alkoholnim pijačam.
5. Ostanite ob osebi do prihoda reševalcev in spremljajte njeno dihanje ter stanje zavesti.

Najboljše je seveda vročinski udar preprečevati. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko tveganje zanj bistveno zmanjšamo, že tako, da pijemo dovolj tekočine in ne čakamo na žejo. Redno pijte vodo čez cel dan, še posebej ob fizični aktivnosti.

Nosite ohlapna, svetla oblačila iz naravnih materialov. Fizične napore, kot sta šport ali delo na vrtu, opravljajte v hladnejših delih dneva – zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

Med vročinskimi valovi preživite čim več časa v ohlajenih ali klimatiziranih prostorih. Pomagajo tudi hladne prhe ali kopeli.