Kaj je za telo boljše, veganska ali mesna prehrana? To je večna debata. Brata, ki si delita identičen genetski zapis, pa sta ponudila redek in presenetljiv vpogled v odgovor na to vprašanje. Pustolovca Hugo in Ross Turner sta za dvanajst tednov svoje telo prepustila znanosti in postala živa laboratorija v skrbno nadzorovanem poskusu, ki je razkril nepričakovane učinke obeh ekstremov prehranjevanja.
Eksperiment, na katerega so nedavno opozorili pri časniku The Economic Times in je bil izveden pod budnim očesom raziskovalcev s King's Collegea v Londonu, je bil zasnovan z znanstveno natančnostjo. Medtem ko se je Hugo Turner v celoti odpovedal živalskim izdelkom in sprejel strogo vegansko dieto, je njegov brat Ross nadaljeval z režimom, bogatim z mesom, mlečnimi izdelki in ribami. Ključnega pomena je bilo, da sta oba ohranila identičen vnos kalorij in sledila enakemu programu fizične vadbe. S tem so bile izločene skoraj vse spremenljivke, razen ene – izvora njunih hranil.
Očitne razlike
Že po nekaj tednih so se začele kazati očitne razlike, tako v počutju kot na tehtnici. Hugo, ki je prešel na rastlinsko prehrano, je poročal o izjemnem izboljšanju ravni energije. »Moja energija je bila čez dan veliko bolj stabilna,« je pojasnil. »Na treningih sem se počutil bolj osredotočenega, popoldanske utrujenosti pa skoraj ni bilo več.« Njegove krvne preiskave so to potrdile z znižanjem ravni holesterola in izgubo telesne maščobe.
Na drugi strani je Ross, ljubitelj mesa, doživljal drugačno zgodbo. Njegova energija je nihala – včasih je občutil izbruhe moči, ki so jim sledili strmi padci. Čeprav je pridobil več mišične mase, se je hkrati povečal tudi njegov odstotek telesne maščobe. Njegova raven holesterola je ostala nespremenjena. Ta neposredna primerjava je slikovito pokazala, kako lahko dva različna prehranska pristopa vplivata na dva genetsko enaka organizma na povsem različen način.
Raziskovalce je še posebej zanimal vpliv na črevesno mikrobioto, kompleksno skupnost mikroorganizmov, ki igrajo ključno vlogo pri prebavi, imunskem sistemu in celo duševnem zdravju. Rezultati so bili zgovorni. Veganska prehrana je pri Hugu povzročila opazno spremembo v sestavi črevesnih bakterij. Medtem ko se je raznolikost nekaterih koristnih sevov povečala, je študija nakazala tudi na potencialno manjšo stabilnost celotnega sistema.
Individualne potrebe
Rossova mikrobiota, ki je temeljila na mesni prehrani, je ostala bistveno bolj stabilna in nespremenjena. Po mnenju Tima Spectorja, profesorja genetske epidemiologije na King's Collegeu in vodilnega strokovnjaka za mikrobiom, to ni nujno prednost. »Čeprav je stabilnost videti kot pozitivna lastnost, je za zdravje črevesja ključna predvsem raznolikost bakterij,« pojasnjuje Spector. »Rastlinska prehrana, bogata z vlakninami, hrani širši spekter mikrobov, kar je dolgoročno lahko koristno.«
Brata Turner se pri svojih raziskavah nista ustavila. V novejšem, šestmesečnem poskusu sta primerjala še učinkovitost prehranskih dopolnil omega-3 in vitamina D3 iz rastlinskih in živalskih virov. Hugo je užival dopolnila na osnovi alg, medtem ko je Ross jemal tradicionalna, pridobljena iz ribjega olja. V nasprotju s splošnim prepričanjem je Hugo z algami dosegel višje ravni obeh ključnih hranil v krvi. Ta ugotovitev postavlja pod vprašaj domnevno superiornost živalskih virov in odpira vrata novim razmislekom o biodostopnosti hranil.
Izkušnja dvojčkov Turner sicer ne ponuja enoznačnega odgovora na vprašanje, katera dieta je zmagovalna. Namesto tega dokazuje, da absolutna resnica v svetu prehrane ne obstaja. Veganski pristop lahko prinese koristi pri uravnavanju energije in holesterola, medtem ko mesna prehrana morda lažje podpira rast mišične mase, toda s tveganjem povečanja telesne maščobe. Ali povedano drugače: namesto sledenja univerzalnim pravilom postaja jasno, da je treba dieto prilagoditi individualnim potrebam, genetiki in življenjskemu slogu posameznika.
