Nedavna italijanska študija je razkrila skrb vzbujajočo povezavo: pri ljudeh, pri katerih so v aterosklerotičnih plakih našli mikroplastiko, je obstajalo skoraj petkrat večje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali smrt v naslednjih treh letih. Ta ugotovitev ni več zgolj oddaljena znanstvena hipoteza, temveč oprijemljiv dokaz, da plastika, ki jo proizvajamo, ni samo okoljski problem. Postala je del nas – v naši krvi, pljučih, posteljici in celo v možganih.
Znanstveniki so mikroplastiko, delce, manjše od pet milimetrov, odkrili tako rekoč v vseh preiskanih človeških tkivih, poroča britanski časnik The Guardian. Nekatere ocene so šokantne: v naših možganih naj bi se nabralo do pet gramov te snovi, kar ustreza približno eni čajni žlički.
Občutljivo ravnovesje
Zadnje raziskave kažejo, da ti delci morda usodno vplivajo na občutljivo ravnovesje v našem telesu. Dr. Christian Pacher-Deutsch z Medicinske univerze v Gradcu je v laboratoriju izpostavil črevesne bakterije zdravih prostovoljcev petim najpogostejšim vrstam mikroplastike. Rezultati, predstavljeni na nedavni konferenci Združene evropske gastroenterologije v Berlinu, so pokazali, da se je populacija bakterij spremenila, skupaj s kemikalijami, ki jih proizvajajo. Nekateri od teh vzorcev so presenetljivo podobni tistim, ki jih znanstveniki povezujejo z depresijo in kolorektalnim rakom.
»Čeprav je za dokončne trditve o vplivu na zdravje še prezgodaj, ima mikrobiom osrednjo vlogo pri številnih vidikih našega počutja, od prebave do duševnega zdravja,« pojasnjuje dr. Pacher-Deutsch. »Zmanjšanje izpostavljenosti mikroplastiki, kjer je to le mogoče, je zato pameten in pomemben previdnostni ukrep.«
Odkritja odpirajo vrsto vznemirljivih vprašanj: koliko plastike nosi vsak od nas, ali je to resnično pomembno in ali lahko sploh kaj storimo?
Mikroplastika nastaja z razpadanjem embalaže, oblačil, barv, kozmetike in avtomobilskih pnevmatik. Najmanjši delci, tako imenovani nanodelci, so dovolj majhni, da preidejo skozi stene naših pljuč in črevesja v krvni obtok ter potujejo do notranjih organov, celo v notranjost celic. Kaj se zgodi zatem, ostaja velika neznanka.
Sprememba vedenja
Neka študija, objavljena leta 2023, je ponudila osupljiv namig. Miši, ki so pile vodo z dodanimi mikrodelci plastike, so se začele vesti drugače. Običajno se miši v močno osvetljenem prostoru izogibajo odprtim površinam, vendar so se tiste, izpostavljene plastiki, nemirno podajale na sredino – vedenje, ki ga sicer opažamo pri staranju in nevroloških boleznih. Seciranje je pokazalo, da se je plastika nabrala v vseh organih, vključno z možgani, kjer je prišlo do upada ključnega proteina, povezanega z zdravjem možganov (GFAP). Podoben vzorec upada je bil opažen pri ljudeh z depresijo in demenco.
Eno od ključnih vprašanj je, ali so nekatere populacije bolj občutljive. Nadaljnja študija je pokazala, da so miši z genom APOE4, ki je povezan z Alzheimerjevo boleznijo, po izpostavljenosti mikroplastiki doživele hujši kognitivni upad.
Kako zmanjšati izpostavljenost?
Čeprav se mikroplastiki ni mogoče povsem izogniti, znanstveniki ponujajo praktične nasvete za zmanjšanje osebne izpostavljenosti.
- V kuhinji: izogibajte se stiku vročine s plastiko. Ne kuhajte s plastičnimi pripomočki in ne vlivajte vročih napitkov v plastične posode. Prav tako ne pogrevajte hrane v plastičnih posodah v mikrovalovni pečici. Namesto plastičnih desk za rezanje uporabljajte lesene in raje posegajte po čaju v lističih, saj so številne čajne vrečke zaprte s plastičnim lepilom.
- Voda: čeprav voda iz pipe vsebuje nekaj mikroplastike, je v Sloveniji dobro prečiščena. Številne študije kažejo, da veliko znamk ustekleničene vode vsebuje bistveno več mikrodelcev.
- Osebna nega in dom: izbirajte posteljnino in oblačila iz naravnih vlaken, saj se iz sintetičnih sproščajo delci, ki jih vdihavamo. Preverite deklaracije na kozmetiki in se izogibajte izdelkom z imeni, kot so »polyethylene«, »polypropylene«, »polyurethane« ali »acrylates«.
- Zrak: v zaprtih prostorih je koncentracija mikroplastike višja zaradi sintetičnih tekstilij. Na prostem je glavni vir obraba pnevmatik. Podobno kot se izogibate prometnim ulicam zaradi onesnaženega zraka, lahko na ta način zmanjšate tudi vnos mikroplastike.
