Voda je lahko izjemen vir zdravja in rekreacije. Še posebej v poletnih mesecih, ko nas vročina vabi k ohladitvi v morju, jezerih in rekah, se zdi plavanje popolna oblika sprostitve in telesne dejavnosti. Plavanje in vadba v vodi sta zelo koristna oblika rekreacije in rehabilitacije za vse generacije. Njuni pozitivni učinki na telo in duha so znanstveno dokazani in cenjeni tako v svetu športa kot v medicini. Voda s svojo nosilnostjo in uporom ponuja edinstveno okolje za gibanje, ki je hkrati nežno in izjemno učinkovito.
Razbremenitev sklepov
Plavanje prinaša celo vrsto koristi, ki zadevajo tako telesno kot duševno zdravje. Ena ključnih prednosti gibanja v vodi je, da bistveno zmanjšuje obremenitve sklepov. Zaradi vzgona je telo v vodi lažje, kar pomeni manjši pritisk na kolena, kolke in hrbtenico. To omogoča varen in nežen način vadbe, ki lajša bolečine ter izboljšuje gibljivost in ravnotežje. Prav zato je plavanje idealna dejavnost za ljudi z artritisom, starejše, nosečnice in vse, ki okrevajo po poškodbah.
Poleg tega, da je prijazno do sklepov, gibanje v vodi tudi učinkovito krepi mišice. Voda je gostejša od zraka, zato vsak gib – od zamaha z roko do brce z nogo – premaguje naraven upor. To deluje kot vadba za moč za celotno telo, ne da bi pri tem potrebovali uteži. Hkrati ritmično in usklajeno gibanje izboljšuje krvni obtok in spodbuja dihanje. Srce učinkoviteje črpa kri po telesu, medtem ko pljuča delujejo z večjo kapaciteto, kar krepi celoten srčno-žilni in dihalni sistem.
Zaradi vseh naštetih dejavnikov plavanje pomembno prispeva k boljšemu telesnemu počutju in lahko bistveno pospeši proces rehabilitacije. Osebam po bolezni ali poškodbi voda omogoča, da na varen način ponovno pridobijo moč, izboljšajo koordinacijo in povečajo gibljivost. Ta celosten pristop ne vpliva le na fizično okrevanje, temveč tudi na psihološko, saj občutek breztežnosti in svobode gibanja v vodi deluje sproščujoče in krepi samozavest.
Previdnost pri bolnikih
Čeprav je plavanje koristno za rehabilitacijo, je potrebna previdnost pri tistih, ki imajo nevrološke ali druge kronične bolezni. Strokovna direktorica URI Soča doc. dr. Katja Groleger je dejala, da so osebe, ki imajo za seboj rehabilitacijo zaradi bolezni ali poškodbe, lahko kasneje v vodi bolj izpostavljene tveganjem, ker se je zaradi zdravstvenih težav spremenila njihova telesna zmogljivost. »Poslabšajo se lahko gibljivost, koordinacija in moč mišic, pride do večje utrujenosti, oteženega nadzora nad položajem telesa v vodi, zmanjšajo se tudi sposobnosti odzivanja na nepričakovane situacije, kot so hitri premiki vode ali nenadni krči. Prav tako se lahko zaradi bolezni ali poškodbe poslabšajo ravnotežje, kognitivne funkcije in vzdržljivost, zaradi česar je tveganje za nesrečo v vodi večje kot pri zdravih osebah.«
V URI Soča se zavedajo, da mnogi njihovi pacienti po odpustu in vrnitvi v aktivno življenje želijo nadaljevati plavanje tudi samostojno. Pri pripravi pacientov na samostojno življenje se trudijo celostno oceniti njihove zmožnosti, tudi glede varnosti v vodi. V prihodnje načrtujejo, da bi vsak, ki je zmožen gibanja v vodi, pred odpustom opravil varen test plavanja v bazenu URI Soča. S tem bi bolnikom omogočili, da spoznajo svoje zmožnosti, in jim zagotovili največjo možno stopnjo varnosti.
Doc. dr. Boro Štrumbelj, predavatelj na Fakulteti za šport, vodja slovenske paralimpijske reprezentance in strokovnjak s področja varnosti v vodi, pa opozarja: »Za vse, ki imajo kronične bolezni, je zelo pomembno, da o svojem zdravstvenem stanju obvestijo reševalce na kopališčih in da se na kopanje primerno pripravijo. Pomembno je tudi, da v vodo vstopajo postopoma, saj nenaden skok v hladno vodo lahko povzroči zožitev žil in večjo obremenitev srca, kar povečuje tveganje za infarkt. Zato na urejenih kopališčih vedno upoštevajmo pravila varnosti, otroci morajo biti ves čas pod neposrednim nadzorom odraslih. Prav tako je priporočljivo, da se v primeru kopanja na neurejenih kopališčih poskrbi za varnost – s plavalnimi pripomočki in obveščanjem bližnjih o lokaciji kopanja.«
V naravnih okoljih je treba še posebej spremljati vremenske razmere, saj lahko nevihte in močni vetrovi povzročijo nevarne tokove in penjenje vode, ki pomeni dodatno tveganje za utopitev. Posebno pozornost zahtevajo tudi skoki v vodo. Pred vsakim skokom se je treba prepričati o primerni globini vode, pri skoku na glavo pa je treba imeti glavo med pred seboj iztegnjenima rokama. Tako lahko preprečimo žal preštevilne poškodbe glave in hrbtenjače. Zato naj vsi kopalci ob obisku kopališč ali rek upoštevajo varnostne nasvete in naj bodo vedno pripravljeni pomagati sebi in drugim – odgovorno, previdno in z znanjem.
