Že v preteklosti so onesnaženi zrak povezovali s stanji, ki sprožajo demenco, kot sta visok krvni tlak in depresija. Vendar najnovejša raziskava, objavljena v reviji Science Alert, kaže na to, da lebdeči delci sami po sebi prispevajo k milijonom novih diagnoz vsako leto.
Znanstveniki so analizirali zdravstvene kartone 28 milijonov Američanov, starejših od 65 let, v obdobju 18 let. Podatke so primerjali z ravnmi onesnaženosti glede na poštno številko bivanja. Rezultat? Povezava med onesnaženim zrakom in alzheimerjevo boleznijo je ostala močna tudi takrat, ko so iz enačbe izključili druge bolezni. Povedano preprosto: onesnaženi zrak lahko sam po sebi poveča tveganje demence.
Možganska kap kot ojačevalec tveganja
Študija je razkrila še en zanimiv in hkrati opozorilen podatek: ljudje, ki so že doživeli možgansko kap, so ob izpostavljenosti onesnaženemu zraku še bolj dovzetni za razvoj alzheimerjeve bolezni. »Poškodbe nevrovaskularnega sistema, povezane z možgansko kapjo, lahko oslabijo krvno-možgansko pregrado (selektivna pregrada med krvjo in možganovino, ki preprečuje, da bi strupene snovi prodirale iz krvi v možgane). To olajša vstop delcem PM2,5 ali z njimi povezanim vnetnim snovem neposredno v možgane,« pojasnjujejo raziskovalci.
Okolje kot ključ do preventive
Čeprav gre za opazovalno študijo, ki ne dokazuje neposredne vzročno-posledične povezave, so rezultati dovolj močni, da bi morali spremeniti naš pogled na kakovost bivanja.
Psihologinja Simone Reppermund opozarja, da je čisto okolje ključno predvsem v tretjem življenjskem obdobju: »Ljudje po upokojitvi preživijo več časa v svoji soseski. Če je ta onesnažena, je pri njih bistveno večje tveganje kognitivnega upada.« Boj za čistejši zrak torej ni le boj za okolje, ampak neposreden boj za bistre misli v naši starosti.
