Vsako leto v svetu prodajo milijarde tamponov in drugih menstrualnih pripomočkov, večinoma izdelanih iz bombaža, plastike in vpojnih sredstev. Kljub njihovi široki uporabi in neposrednemu stiku z enim najbolj vpojnih delov telesa, pa ostaja nadzor nad njihovo kemično sestavo presenetljivo ohlapen. Zadnje raziskave iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike slikajo so v številnih izdelkih odkrili sledi pesticidov, težkih kovin in drugih potencialno nevarnih snovi v koncentracijah, ki presegajo dovoljene meje za pitno vodo.
Raziskava, ki so jo v Veliki Britaniji izvedle organizacije Pesticide Action Network UK (PAN UK), Women’s Environmental Network in Pesticide Collaboration, je maja letos razkrila zaskrbljujoče podatke. V tamponih nekaterih vodilnih blagovnih znamk so odkrili glifosat v koncentracijah, ki so tudi do 40-krat presegale mejno vrednost, določeno za pitno vodo v Evropski uniji in Združenem kraljestvu (0,0001 mg/kg). V testiranih tamponih je bila povprečna koncentracija 0,004 mg/kg.
Razširjeni herbicidi
Glifosat, najbolj razširjen herbicid na svetu, ki se pogosto uporablja pri gojenju bombaža – ključne sestavine tamponov – je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki sodi pod okrilje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), že leta 2015 uvrstila med »verjetno rakotvorne snovi za človeka«. Domnevajo še, da bi lahko prispeval k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Medtem ko pri zaužitju hrane ali vode jetra in ledvice delujejo kot filter, vaginalna absorpcija omogoča snovem skoraj neoviran prehod neposredno v krvni obtok. »Naša raziskava kaže, da bi bile lahko ženske izpostavljene strupenim snovem, ne da bi se tega zavedale,« je za britanske medije opozorila Amy Heley iz ene od sodelujočih organizacij.
Pot tamponov in drugih podobnih pripomočko od surovine do trgovskih polic je dolga in pogosto netransparentna. Bombaž, osnovna surovina, velja za eno najbolj kemično intenzivnih poljščin, pri pridelavi katere lahko uporabijo skoraj 300 različnih pesticidov, med njimi tudi številne, ki jih Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter WHO uvrščata med zelo nevarne pesticide.
Pomanjkljivi predpisi
Večina bombaža za tekstilno in higiensko industrijo prihaja iz držav, kjer so predpisi o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pogosto manj strogi ali celo neobstoječi. Ženske, ki delajo na teh poljih, so pogosto brez ustrezne zaščite izpostavljene strupenim snovem.
Po spravilu je bombaž podvržen različnim industrijskim postopkom, vključno z beljenjem in predenjem. V nobeni fazi tega procesa – niti med sestavljanjem končnih izdelkov niti med pakiranjem – pa sistematično ne zahtevajo testov za ugotavljanje prisotnosti ostankov toksinov.
Sam Claydon iz PAN UK poudarja, da ta pomanjkljivi nadzor predstavlja pravo regulativno slepo pego, povzemajo mediji.
Že leta 2024 je skupina raziskovalcev pod vodstvom Kathrin Schilling z Univerze Kalifornija v Berkeleyju izvedla prvo sistematično študijo za merjenje koncentracij toksičnih kovin v tamponih. Analizirali so 30 izdelkov različnih blagovnih znamk, kupljenih v ZDA, Veliki Britaniji in Grčiji. Rezultati so bili nedvoumni: v večini vzorcev so našli svinec, arzen, kadmij, pa tudi nikelj, baker in stroncij.
Koncentracije svinca so bile v povprečju približno desetkrat višje od standardov, dovoljenih za pitno vodo. Čeprav je bil arzen prisoten v nižjih koncentracijah, ostaja problematičen. Po mnenju Schillingove te kovine nimajo kaj iskati v izdelkih za intimno uporabo. Njihov izvor je lahko v kontaminirani prsti, kjer raste bombaž, ali pa v industrijskih postopkih in pigmentih, uporabljenih pri izdelavi.
Pomanjkanje podatkov
Znanstvenike dodatno skrbi popolno pomanjkanje podatkov o bioloških posledicah teh snovi pri vaginalni absorpciji. Za razliko od vode ali hrane, kjer so mejne vrednosti izpostavljenosti določene, za težke kovine v menstrualnih izdelkih trenutno ni standardov.
Seznam skrb vzbujajočih snovi, najdenih v menstrualnih pripomočkih, dopolnjujejo še PFAS (perfluoroalkilne in polifluoroalkilne snovi), ftalati in hlapne organske spojine (HOS). Te spojine se uporabljajo proti vlagi, kot lepila ali dišave. Njihovi učinki na zdravje pa so lahko resni: štejejo med hormonske motilce, ki lahko vplivajo na prezgodnjo puberteto, plodnost in presnovna ravnovesja.
Preiskava, ki jo je leta 2022 izvedla organizacija Mamavation v sodelovanju z Inštitutom za zeleno znanost Univerze Carnegie Mellon, je pokazala prisotnost PFAS v 22 odstotkih testiranih tamponov, 48 odstotkih vložkov in 65 odstotkih menstrualnih hlačk.
