Živimo v svetu številk. Obsedeni smo s koraki, odstotkom telesne maščobe, urami spanja in srčnim utripom v mirovanju. A medtem ko optimiziramo te številke, pogosto spregledamo tisto, ki je dobesedno vprašanje življenja in smrti: krvni tlak. Imenujejo ga »tihi ubijalec«, in to z dobrim razlogom.
Za razliko od omotice pri nizkem tlaku, hipertenzija (visok krvni tlak) ne daje opozorilnih znakov. Deluje kot tihi saboter, tempirana bomba v vaših žilah. Če je tlak predolgo previsok, ta nenehna obremenitev slabi in oži vaše arterije. Sčasoma poškoduje notranje organe in vabi težave, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic ali celo demenca. Statistika je brutalna: hipertenzija je odgovorna za več kot 10 milijonov smrti letno, ima pa jo skoraj 1,4 milijarde odraslih. Najbolj strašljivo? Več kot 600 milijonov se jih sploh ne zdravi, ker se težave ne zavedajo.
Kdaj se začne hipertenzija?
Ko vam medicinska sestra omeni številki, kot je 120/80 mmHg, govori o dveh silah. Višja, sistolična, je sila, ko se srce skrči in potisne kri po telesu. Nižja, diastolična, pa je tlak v arterijah, ko se srce sprošča in polni.
Kaj pa je »normalno«? Zdrav tlak je po smernicah britanskega NHS med 90/60 in 120/80. Vse do 134/84 velja za »rahlo povišano« ali predhipertenzijo – to je rumena luč. Prava hipertenzija pa se, merjeno doma, začne pri 135/85. Če vam kdaj namerijo 180/120, ste v resni krizi in potrebujete takojšnjo pomoč. A tu je past. Morda mislite, da ste varni, ker vam je zdravnik nazadnje nameril 138/88. Toda zdravniki upoštevajo »učinek bele halje« – stres ob obisku – in zato tam velja višja meja 140/90. Domača meritev 135/85 je tista, ki bi vas morala zares skrbeti.
Si tlak merimo prav?
Velik problem je tudi, da merimo narobe. Meritev »na hitro«, morda med stresnim sestankom, je neuporabna. Avtor članka v časniku The Guardian si je v takih okoliščinah nameril sistolični tlak krepko čez 150. Za pravo sliko morate pet minut mirno sedeti, z nogami na tleh in podprtim hrbtom. Treba je opraviti tri meritve: prvo zavržete, povprečje drugih dveh pa je vaš pravi rezultat.
Kaj pa, če že živite zdravo? Avtor članka je shujšal 30 kilogramov, ne pije in ne kadi ter redno telovadi, a še vedno potrebuje zdravila za nižanje tlaka. Standardni nasveti so tu dosegli svojo mejo. Izkazalo se je, da sta ključna dva dejavnika, ki ju pogosto spregledamo: sol in stres. Zmanjšanje visokega vnosa soli (večino je dobimo iz predelane hrane) lahko zniža tlak za 5 do 10 mmHg. Priporočilo je manj kot 6 gramov dnevno. Drugi sovražnik je kronični stres. Tudi če je vaš povprečni tlak nizek, so nevarni nenadni skoki.
Enostavna vaja
In zdaj, presenetljivi zmagovalec: izometrična vadba. To so vaje, pri katerih mišice napnete, a jih ne premikate – klasičen primer je »stenski počep«. Izvedba je precej preprosta: s hrbtom se postavite ob ravno steno. Stopala postavite nekoliko naprej, stran od stene. Počasi drsite s hrbtom ob steni navzdol, kot bi želeli sesti na namišljen stol. Spuščate se, dokler vaši boki in kolena niso pokrčeni (običajno tako, da so stegna vzporedna s tlemi, kot bi sedeli). V tem položaju nato mirujete in ga zadržite določen čas, na primer 30 sekund, minuto ali kolikor je pač določeno.
Vaja je enostavna in pomeni, da namesto gibanja (kot pri dvigovanju uteži ali teku) preprosto zadržite statičen položaj telesa za določen čas.
Raziskave so pokazale, da je ta metoda pri zniževanju tlaka bolj učinkovita kot aerobna vadba ali trening za moč. Pri ljudeh s predhipertenzijo so ugotovili padec sistoličnega tlaka za kar 12 mmHg in diastoličnega za 6 mmHg. To ni zanemarljivo; to je sprememba, ki rešuje življenja.
