September s seboj prinaša vonj po svežih zvezkih, zvonjenje šolskega zvonca in vznemirjenje ob ponovnem snidenju s sošolci. A za mnoge otroke, pa tudi za njihove starše, je to obdobje prežeto z mešanico pričakovanja in tesnobe. Prehod iz sproščenega počitniškega ritma v strukturiran urnik, novi učitelji, večje obveznosti in socialni pritiski lahko ustvarijo plodna tla za stres, ki presega običajno »začetniško tremo«.
Ob pojavu takšne notranje napetosti pa ne bi smeli zgolj zamahniti z roko. Je resničen občutek, ki lahko vpliva na otrokovo razpoloženje, zmožnost učenja in splošno dobro počutje. Medtem ko se pogosto osredotočamo na pogovor in organizacijo kot glavni orodji za lajšanje stresa, pa pogosto spregledamo izredno močna, a preprosta zaveznika, ki sta nam na voljo vsak dan: hrano na krožniku in gibanje telesa. Pravilna prehrana in redna telesna dejavnost nista le temelj telesnega zdravja, temveč igrata ključno vlogo pri uravnavanju kemije v možganih in obvladovanju čustvenih stisk.
Otroci stresa pogosto ne znajo ubesediti. Namesto da bi rekli, »pod stresom sem zaradi matematike«, bodo to pokazali skozi spremembe v vedenju in počutju. Fizični znaki so pogosti glavoboli ali bolečine v trebuhu brez očitnega zdravstvenega vzroka, spremembe v apetitu ali težave s spanjem (nespečnost, nočne more, težko prebujanje). Čustveni znaki so povečana razdražljivost, nenadni izbruhi jeze ali joka, pretirana skrb, umik v svoj svet, nenavadna plašnost ali »lepljenje« na starše. Pojavijo se lahko tudi različni vedenjski znaki, kot so težave s koncentracijo pri domačih nalogah, pozabljanje stvari, nenadno poslabšanje šolskega uspeha, izogibanje šoli ali druženju s prijatelji, grizenje nohtov ali drugo ponavljajoče se vedenje. Prepoznavanje teh znakov je prvi in najpomembnejši korak.
Prehrana kot zaveznik
Povezava med črevesjem in možgani je izredno močna. Kar otrok poje, neposredno vpliva na njegovo razpoloženje, energijo in sposobnost obvladovanja stresa.
Živila, ki lahko stres poslabšajo:
Sladkor in preprosti ogljikovi hidrati: Sladke pijače, piškoti, beli kruh in kosmiči z veliko sladkorja povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja, čemur sledi še hitrejši padec. Ta »sladkorni tobogan« se v telesu odraža kot nihanje razpoloženja, razdražljivost in povečana tesnoba.
Kofein: Skrit v nekaterih gaziranih pijačah, ledenih čajih in čokoladi, lahko kofein pri otrocih povzroči občutek nervoze, pospešen srčni utrip in motnje spanca.
Visoko predelana hrana: Polna je umetnih dodatkov, barvil in konzervansov, ki lahko obremenijo otrokov živčni sistem in ji primanjkuje ključnih hranil za njegovo delovanje.
Živila, ki pomirjajo in krepijo odpornost na stres:
Magnezij – mineral za sprostitev: Magnezij je ključen za delovanje živčnega sistema in pomaga pri sproščanju mišic. Njegovo pomanjkanje je pogosto povezano s tesnobo. Vključite v prehrano banane, mandlje, indijske oreščke, bučna semena, polnozrnata žita in temno listnato zelenjavo (špinača, blitva).
Kompleksni ogljikovi hidrati za »hormon sreče«: Polnozrnati izdelki, kot so ovseni kosmiči, rjavi riž, kvinoja in polnozrnati kruh, se prebavljajo počasneje, kar zagotavlja stabilno raven energije. Poleg tega spodbujajo nastajanje serotonina, nevrotransmiterja, ki ga poznamo tudi kot »hormon sreče« in skrbi za dobro razpoloženje.
Omega-3-maščobne kisline za možgane: Te esencialne maščobe so gradniki možganskih celic in imajo dokazano protivnetno delovanje, kar pomaga pri uravnavanju stresa. Najboljši viri so mastne ribe (losos, skuša), orehi, chia in lanena semena.
Vitamini skupine B: So ključni za proizvodnjo energije in zdravje živčnega sistema. Najdemo jih v jajcih, pustem mesu, stročnicah in mlečnih izdelkih.
Hidracija je ključna: Že blaga dehidracija lahko povzroči utrujenost, glavobol in razdražljivost. Poskrbite, da ima otrok vedno pri sebi stekleničko z vodo.
Naravni ventil za sproščanje napetosti
Ko je otrok pod stresom, njegovo telo proizvaja stresna hormona kortizol in adrenalin, ki ga pripravita na odziv »boj ali beg«. V današnjem svetu pa šolski stres ne zahteva fizičnega pobega, zato se ta energija kopiči v telesu in povzroča občutek nemira in napetosti. Tu nastopi gibanje kot najučinkovitejši naravni ventil. Gibanje ima naslednje pozitivne lastnosti:
Sprošča endorfine: Med telesno dejavnostjo možgani sproščajo endorfine, telesu lastne »kemikalije sreče«. Ti delujejo kot naravni analgetiki in izboljšujejo razpoloženje, kar ustvari občutek evforije in sproščenosti, ki ga včasih imenujemo »tekaška zadetost«.
Porablja stresne hormone: Gibanje dobesedno »pokuri« odvečni kortizol in adrenalin, kar telesu omogoči, da se vrne v mirnejše stanje.
Izboljšuje spanec: Redno aktivni otroci lažje zaspijo in spijo globlje. Kakovosten spanec pa je temelj za učinkovito soočanje s stresom naslednjega dne.
Povečuje samozavest: Obvladovanje novih gibalnih veščin, bodisi pri plezanju, plesu bodisi pri igri z žogo, krepi otrokovo samozavest in občutek lastne zmožnosti, kar se prenaša tudi na druga področja življenja.
Gibanje pa ne sme biti kazen ali zgolj še ena obveznost na urniku. Biti mora zabavno! Načrtujte redne popoldanske sprehode, kolesarske izlete ob koncu tedna ali obisk bližnjega hriba. Skupna aktivnost krepi tudi družinske vezi. Nestrukturirana igra je najpomembnejša od vsega. Pustite otroku čas za prosto igro na igrišču, v gozdu ali na vrtu. Plezanje, tekanje in skakanje so najboljši način za sproščanje nakopičene energije. Po končanih domačih nalogah si vzemite 15 minut za »plesno zabavo« v dnevni sobi ob najljubši glasbi. Če je le mogoče, naj gre otrok v šolo peš, s skirojem ali kolesom. Jutranje gibanje ga bo prebudilo in pripravilo na umske napore.
Mirna jutra z ovseno kašo in banano, popoldnevi na igrišču namesto pred zaslonom in večeri, začinjeni s pogovorom namesto s sladkarijami, ustvarjajo temelje, na katerih lahko otrok zgradi svojo odpornost. S tem ko mu ponudimo podporo skozi prehrano in gibanje, mu ne pomagamo le prebroditi stresa ob začetku šole, temveč ga učimo zdravih navad za vse življenje.
