Stopiti pod prho zjutraj, da se prebudimo, ali zvečer, da s sebe speremo dnevne napore? Ta preprosta navada, ki se zdi zgolj vprašanje osebne preference, ima po mnenju znanstvenikov globlje posledice za naše zdravje, spanec, ustvarjalnost in celo higieno. Večna dilema, ki je v preteklosti ločevala kulture – nekatere so jutranje kopeli uporabljale za duhovno očiščenje, druge pa večerne za sprostitev in druženje – je danes predmet resnih znanstvenih raziskav. In, pravijo, nam tudi povedo nekaj o naših psiholoških značilnostih.
Odgovor na vprašanje, kdaj je idealen čas za prhanje, ni enostaven. Odvisen je od tega, kaj želite doseči: boljši spanec, povečano budnost ali morda celo preblisk genialnosti.
Dr. Shahab Haghayegh, raziskovalec na medicinski fakulteti Harvard in v splošni bolnišnici Massachusetts, se je osebno boril z nespečnostjo. »Poskusil sem vse, od tablet melatonina do različnih tehnik sproščanja, a nič ni delovalo,« je nedavno pripovedoval za revijo Time. Rešitev je našel v preprosti spremembi – svojo jutranjo prho je prestavil na večer.
Vpliv na spanec
Njegova izkušnja ga je spodbudila k raziskovanju, kako topla večerna prha vpliva na spanec. Ugotovitve, ki jih potrjujejo tudi druge študije, so presenetljive. »Ko se prhamo ob pravem času in pri pravi temperaturi, to našemu telesu pomaga, da lažje zaspi,« je pojasnil dr. Haghayegh.
Mehanizem je povezan z našim cirkadianim ritmom, notranjo 24-urno biološko uro. Vsak večer se mora naša telesna temperatura nekoliko znižati, da bi lahko kakovostno spali – to je evolucijska zapuščina iz časov, ko so naši predniki spali na prostem, kjer so noči prinesle ohladitev. V sodobnih, ogrevanih domovih pa to naravno ohlajanje telesa oviramo.
Topla prha, presenetljivo, ta proces spodbudi. Topla voda signalizira telesu, da je v vročem okolju, zato telo v odziv pošlje kri iz jedra proti površini kože, da bi se ohladilo. Ko toplota uide skozi kožo, se naša notranja temperatura zniža, kar je ključen signal za spanje.
Vendar pa je ključna pravilna izvedba. Dr. Haghayegh priporoča prhanje, dolgo vsaj 10 minut, uro do dve pred spanjem. S tem damo telesu dovolj časa, da se ohladi. Idealna temperatura vode je prijetno topla, okoli 40 stopinj Celzija.
Z vidika higiene je večerna prha prav tako smiselna. Omogoča nam, da s telesa speremo umazanijo dneva. To vključuje prah, alergene, znoj in onesnaženje, ki bi jih sicer prenesli na posteljnino in bi lahko dražili kožo.
Nepogrešljive prednosti
Po drugi strani pa ima jutranja prha svoje nepogrešljive prednosti. Za mnoge je ključna za urejen videz. Nekateri si raje umijejo lase zjutraj, da jih lažje oblikujejo, denimo.
Glavni adut jutranje prhe pa je njen poživljajoč učinek. Tako kot večerna pomaga uravnavati temperaturo za spanje, lahko jutranja prha okrepi naš naravni proces prebujanja.
Vendar pa: zjutraj naredimo nasprotno kot zvečer! S hladnejšo prho telesu sporočimo, da je v hladnem okolju. Telo se odzove tako, da poskuša zadržati toploto. Po prhanju se zato segrejemo, kar nas napolni z energijo in izboljša razpoloženje, kar potrjujejo tudi nekatere manjše študije o učinkih hladnih kopeli.
Tudi z vidika higiene jutranja prha ni zanemarljiva. Ponoči se naše telo obnavlja in pri tem odlušči ogromno odmrlih kožnih celic – jutranja prha jih učinkovito odstrani.
Na koncu je izbira odvisna tudi od življenjskega sloga.
Globlje lastnosti
Izbira med jutranjo in večerno prho ni zgolj praktična, temveč lahko odraža tudi globlje osebnostne lastnosti. Psihologi opažajo, da so ljudje, ki se prhajo zvečer, pogosto:
- bolj premišljeni,
- ustvarjalni in
- nagnjeni k ritualom.
Večerna prha zanje predstavlja dejanje zaključka – način, kako se umiriti, predelati dnevne dogodke in se pripraviti na počitek s »čisto glavo« in telesom.
Po drugi strani pa so jutranji prharji pogosto dojeti kot:
- bolj pragmatični,
- proaktivni in
- usmerjeni v cilje.
Zanje je prha orodje za aktivacijo, mentalna priprava na izzive dneva in način, da se takoj počutijo sveže in produktivne. Ne gre za stroga pravila, a izbira pogosto odraža naše temeljne prioritete: ali je to miren zaključek dneva ali energičen skok v nove obveznosti.
Kateri tabor ima torej prav? Strokovnjaki se strinjajo, da univerzalnega odgovora ni. Izbira je odvisna od posameznikovih ciljev, potreb in življenjskega sloga.
