Pljučni rak je najpogostejši rak po vsem svetu in glavni vzrok smrti zaradi raka. Leta 2022 so ga diagnosticirali približno poltretjemu milijonu ljudem, več kot 1,8 milijona pa jih je umrlo. Največji dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka je kajenje, navaja BBC. Ker se stopnja kajenja že nekaj desetletij zmanjšuje, bi bilo pričakovati, da bo tudi raka pljuč čedalje manj, a statistika ne potrjuje takšnih domnev. Bolezni je celo vedno več, in to pri ljudeh, ki niso kadilci. Med vsemi diagnozami pljučnega raka naj bi slednjega v deset do dvajset odstotkih potrdili pri ljudeh, ki niso nikoli kadili.
»Pljučni rak se pri nekadilcih pojavlja kot ločena bolezenska entiteta z različnimi molekularnimi značilnostmi, ki neposredno vplivajo na odločitve o zdravljenju in na uspešnost terapije,« pravi Andreas Wicki, onkolog v univerzitetni bolnišnici v Zürichu. Kot pravi, gre predvsem pri mlajših bolnikih pogosto za takšne, ki niso kadili. »Ko vidimo 30- ali 35-letnike s pljučnim rakom, gre najpogosteje za nekadilce,« ugotavlja.
Skoraj brez simptomov
Če so v preteklosti pri kadilcih največkrat diagnosticirali ploščatocelični karcinom, se dandanes tako pri kadilcih kot nekadilcih največkrat pojavlja adenokarcinom. Slednjega največkrat diagnosticirajo, ko je že v napredni fazi. Zgodnji simptomi, ki vključujejo vztrajen kašelj, bolečine v prsih, zasoplost ali piskajoče dihanje, se pogosto pojavijo le, če je tumor v pljučih že večji ali pa se je razširil. “Poleg tega lahko zgodovinsko močna povezava med kajenjem in pljučnim rakom povzroči, da nekadilci simptome pripišejo drugim vzrokom,” pravi Wicki.
Ženske bolj ogrožene
Zdravniki opažajo, da je med obolelimi nekadilci več žensk kot moških. Ženske, ki nikoli niso kadile, imajo več kot dvakrat večjo verjetnost za razvoj pljučnega raka kot moški, ki ne kadijo. Razloge za to gre iskati v anatomiji pljuč, okolju in genetskih mutacijah, ki so pogostejše pri ženskah.
Ker se delež pljučnega raka pri nikoli kadilcih povečuje, strokovnjaki pravijo, da je ključnega pomena razviti strategije preprečevanja. Študije so pokazale več dejavnikov tveganja, pri čemer še posebej opozarjajo na pasivno kajenje. Nevarna je tudi izpostavljenost hlapom pri kuhanju ali peki in zadrževanje v slabo prezračevanih prostorih, kjer se kurita les ali premog. Ker ženske tradicionalno preživijo več časa v zaprtih prostorih, so še posebej občutljive na onesnažen zrak v zaprtih prostorih. Ob tem ne gre zanemariti tudi problema onesnaženosti zunanjega zraka, ki je še pomembnejši dejavnik tveganja.
Kriv je onesnažen zrak
Onesnažen zrak je namreč drugi vodilni vzrok za pojavnost pljučnega raka. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo na zelo onesnaženih območjih, pogosteje umrejo zaradi pljučnega raka kot tisti, ki živijo na območjih s čistejšim zrakom. Pomembno vlogo imajo pomembno vlogo delci s premerom manj kot 2,5 mikrona, ki jih običajno najdemo v izpušnih plinih vozil in v dimu iz fosilnih goriv. Raziskave so pokazale močno povezavo med visokimi ravnmi delcev PM 2,5 in pljučnim rakom pri posameznikih, ki nikoli niso kadili.
Povezava med onesnaženostjo zraka in pljučnim rakom ni nova. V prelomnem dokumentu, ki je leta 1950 potrdil povezavo med kajenjem in pljučnim rakom, so avtorji kot možen vzrok izpostavili tudi onesnaženje zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Več desetletij se je nato pljučni rak povezovalo skoraj izključno s kajenjem, šele v zadnjih letih se znova glasneje opozarja na nevarnosti, ki jih povzroča onesnažen zrak.
