Soavtorica raziskave Mette Kjærgaard Nielsen, raziskovalka z Univerze v Aarhusu na Danskem, je s sodelavci preučevala zdravstvene izvide posameznikov, ki so izgubili bližnje na Danskem v obdobju desetih let. 1735 udeležencev so razdelili v skupine z različnimi stopnjami žalosti.
V času trajanja študije je umrlo 26,5 odstotka sorodnikov, ki so kazali visoko stopnjo žalosti, v primerjavi s 7,3 odstotka tistih, ki so bili manj prizadeti.
Visoka stopnja žalosti je bila določena pri tistih, ki so imeli več kot polovico od devetih simptomov žalosti, ki so jih identificirali raziskovalci. Ti vključujejo čustveno otopelost ali občutek, da je življenje brez pomena, težave s sprejemanjem izgube in zmedo glede lastne identitete.
Potrebujejo dodatno podporo
Udeleženci so ob vključitvi v raziskavo izpolnili vprašalnike. Podobno so storili še šest mesecev kasneje in tri leta po izgubi bližnjih, kar je raziskovalcem omogočilo zbiranje podatkov o njihovih simptomih. Hkrati so raziskovalci opazovali, kako pogosto so udeleženci študije obiskali zdravnika, in ugotovili, da so sorodniki s hujšimi simptomi žalosti pogosteje jemali antidepresive in obiskovali terapevta.
Raziskovalci trdijo, da jim je uspelo odkriti ranljivo skupino ljudi, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost. »Morda potrebujejo dodatno oporo. Lahko doživljajo stisko in imajo težave pri soočanju z razmerami,« je za CNN povedala Mette Kjærgaard Nielsen in se pri tem sklicevala na prejšnje študije, ki so poudarjale nizek socialno-ekonomski status, slabo samooceno zdravja ter močnejše simptome depresije in anksioznosti.
Ujemanje s preteklimi raziskavami
Čeprav nova študija ni preučevala vzrokov smrti ožaloščenih, se njene ugotovitve ujemajo s tistimi iz širših raziskav, ki kažejo učinek travmatične izgube na človekovo zdravje. Srčno stanje, znano kot sindrom zlomljenega srca (imenovano tudi stresna kardiomiopatija), je znan akutni pojav, ki ga sprožijo izredno stresne situacije, kakršna je prav izguba ljubljene osebe.
Dolgotrajen stres, ki ga povzroči žalovanje, lahko povzroči tudi zvišan krvni tlak, zvišano raven kortizola, povečano tveganje za sladkorno bolezen in slabo duševno zdravje.
