Medicina se, kot je znano, sooča z vse večjim izzivom neučinkovitosti antibiotikov. Znanstveniki z Univerze Južne Avstralije pa so odkrili novega nepričakovanega nasprotnika. Ne skriva se v eksotičnih virusih ali oddaljenih laboratorijih, temveč v omaricah z zdravili v skoraj vsakem gospodinjstvu po svetu.
Študija, objavljena 25. avgusta v znanstveni reviji Nature, prinaša prelomna, toda obenem skrb vzbujajoča spoznanja. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli interakcijo med običajnimi protibolečinskimi zdravili in antibiotiki. Ugotovili so, da lahko sočasno jemanje analgetikov, kot sta paracetamol in ibuprofen, dramatično pospeši razvoj odpornosti bakterij proti ključnim protibakterijskim zdravilom.
Spremljanje bakterije
V središču njihovega eksperimenta je bila bakterija Escherichia coli (E. coli), pogost povzročitelj črevesnih in sečnih okužb. Ko so bakterijo izpostavili kombinaciji antibiotika ciprofloksacina in enega od omenjenih protibolečinskih zdravil, so opazili nepričakovan pojav. Bakterija je razvila odpornost proti ciprofloksacinu hitreje kot običajno, postala pa je odporna tudi proti drugim vrstam antibiotikov, s katerimi pred tem sploh ni bila v stiku.
Zdi se, da protibolečinska zdravila sprožijo v bakterijah nekakšen obrambni mehanizem, ki jih naredi močnejše in bolj prilagodljive. Ta proces, znan kot navzkrižna odpornost, pomeni, da lahko zdravljenje ene okužbe nehote oteži zdravljenje prihodnjih, popolnoma drugačnih bakterijskih obolenj.
Odpornost proti protimikrobnim zdravilom (AMR), katere del je tudi odpornost proti antibiotikom, ni več zgolj oddaljena grožnja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila že leta 2019 neposredno povezana s smrtjo 1,27 milijona ljudi po vsem svetu. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko brez odločnega ukrepanja do leta 2050 ta številka zrasla na 10 milijonov na leto, kar presega število smrti zaradi raka.
V dobi, ko postajajo nekoč rutinski medicinski postopki, kot so operacije, presaditve organov in kemoterapija, vse bolj tvegani prav zaradi nevarnosti neobvladljivih okužb, je vsako novo odkritje o dejavnikih tveganja ključnega pomena.
Vprašanje učinkovitosti zdravljenja
»Naše raziskave kažejo, da protibolečinska zdravila predstavljajo do zdaj spregledan dejavnik, ki prispeva k tej krizi,« je v izjavi za javnost pojasnila profesorica Henrietta Venter, soavtorica študije in vodilna raziskovalka na področju mikrobiologije. »Ne gre zgolj za kombinacijo dveh zdravil. Razmišljati moramo o kompleksnih interakcijah med vsemi substancami, ki jih bolniki jemljejo.«
Posebej izpostavljena je starejša populacija, kjer je polifarmacija – sočasno jemanje več zdravil za različne kronične bolezni in bolečine – postala stalnica. Prav pri njih bi lahko ta nevarna sinergija med analgetiki in antibiotiki najhitreje spodkopala učinkovitost zdravljenja.
Ali to pomeni, da bi se morali v celoti odreči tabletam proti glavobolu ali bolečinam v hrbtu? »Nikakor ne,« je poudarila profesorica Venterjeva. »Protibolečinska zdravila so nepogrešljiva pri lajšanju hudih bolečin, ki spremljajo številne bolezni in pooperativna stanja. Vendar pa moramo biti pri njihovi uporabi, še zlasti med zdravljenjem z antibiotiki, veliko bolj preudarni.«
