Znanstveniki so odkrili, da bi lahko sestava mikrobov v naših ustih napovedala pojav raka trebušne slinavke nekaj let prej, preden se pojavijo prvi klinični simptomi. Obsežna študija, ki je desetletje spremljala več kot sto tisoč ljudi, prinaša preboj v zgodnjem odkrivanju ene najbolj smrtonosnih oblik raka.
Ustna votlina, dolgo razumljena zgolj kot preddverje prebavnega trakta, se v luči novih odkritij kaže kot zapleten ekosistem, katerega stanje odmeva po vsem telesu. Napredek v mikrobiologiji razkriva, da stotine vrst mikroskopskih organizmov, ki prebivajo v naših ustih, niso samo pasivni sopotniki. Njihovo medsebojno delovanje in razmerje moči lahko vplivata na zdravje organov, ki so na videz povsem nepovezani z usti.
Kombinacija mikrobov
Znanstveniki z uglednih institucij NYU Langone Health in Perlmutter Cancer Center v New Yorku so objavili izsledke pionirske raziskave, ki postavlja pod vprašaj dosedanje razumevanje dejavnikov tveganja raka trebušne slinavke. Njihovo delo, objavljeno v prestižni znanstveni reviji JAMA Oncology, dokazuje, da specifična kombinacija mikrobov v slini ni zgolj naključje, temveč potencialni biološki označevalec za visoko tveganje te bolezni.
Rak trebušne slinavke ostaja eden največjih izzivov sodobne onkologije. Po podatkih, ki jih navaja Ameriško združenje za boj proti raku, je petletna stopnja preživetja po diagnozi nižja od desetih odstotkov. Glavni razlog za tako slabo prognozo je pozno odkrivanje bolezni, saj se simptomi običajno pojavijo šele, ko je rak že napredoval in se je razširil na druge organe. Prav tu nova odkritja odpirajo vrata v novo dobo preventivne medicine.
V vsakem trenutku v naši ustni votlini domuje na stotine vrst bakterij in drugih mikrobov. Nekatere so koristne, saj pomagajo pri prebavi in ščitijo sluznico. Druge pa so lahko škodljive in povzročajo vnetja, kot je na primer parodontoza. Krhko ravnovesje med njimi lahko porušijo dejavniki, kot so kajenje, stres ali nezadostna ustna higiena. Že dlje časa so domnevali, da bi to lokalno neravnovesje lahko imelo sistemske posledice.
Ključni preskok je omogočila tehnologija genetskega sekvenciranja nove generacije. Z njo so znanstveniki dobili izjemno natančen vpogled v sestavo ustnega mikrobioma vsakega posameznika – ne le, katere vrste so prisotne, temveč tudi, v kakšnem razmerju. Tako je ustni mikrobiom postal zemljevid, ki lahko razkrije sistemska neravnovesja v telesu.
Epidemiološki študiji
Raziskovalna skupina, ki jo je vodila Yixuan Meng, je analizirala vzorce sline 122.000 zdravih prostovoljcev, ki so sodelovali v dveh velikih ameriških epidemioloških študijah. Po skoraj desetletju spremljanja so identificirali 27 specifičnih mikrobioloških vrst – od tega 24 do zdaj neprepoznanih v tej vlogi – katerih skupna prisotnost kar potroji tveganje razvoja raka trebušne slinavke.
Študija presega dosedanje razumevanje, ki je tveganje povezovalo predvsem z bakterijami, odgovornimi za bolezni dlesni. Tokrat so raziskovalci v rakavih tumorjih trebušne slinavke odkrili tudi glivice, zlasti iz rodu Candida. Te kvasovke, ki so običajno neškodljive na koži in sluznicah, bi lahko odigrale zahrbtnejšo vlogo, ko se znajdejo v globljih tkivih.
Natančen mehanizem, kako mikrobi iz ust vplivajo na trebušno slinavko, še ni povsem pojasnjen, vendar se izrisuje več verjetnih poti. Ena od hipotez predvideva, da mikrobi potujejo s pogoltnjeno slino, prebijejo črevesno pregrado in dosežejo trebušno slinavko. Druga možnost je posredno delovanje prek sproščanja vnetnih toksinov v krvni obtok ali z vplivanjem na delovanje imunskega sistema.
Na podlagi odkritih 27 mikrobov so znanstveniki razvili tako imenovani indeks mikrobnega tveganja. Ta rezultat bi v prihodnosti lahko omogočil zgodnjo identifikacijo posameznikov, ki so najbolj ogroženi, in jim ponudil okrepljeno preventivno spremljanje. Namesto čakanja na prve simptome bi zdravniki lahko proaktivno ukrepali na podlagi analize sline.
