Tokrat smo v spletni oddaji Zdravnik ob 18h z naslovom Ko pomoč ne zaleže – kako naprej pri trdovratni depresiji govorili o najpogostejši duševni motnji sodobnega časa. Psihiater Marko Saje, dr. med., z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je povedal, da depresije ne smemo podcenjevati, saj se lahko zaplete, tudi do resnih zdravstvenih težav oziroma posledic, ki zelo prizadenejo kvaliteto življenja in vsakodnevno funkcioniranje. »A depresijo je možno dobro zdraviti in prej kot pričnemo z zdravljenjem, večja je verjetnost, da bomo dosegli stanje brez depresije,« je poudaril.
Pojasnil je, da pri depresiji ne gre zgolj za žalost, ki mine po nekaj dneh. »Pri depresiji je lahko to otožno počutje zelo okrepljeno in kar vztraja. Uradno o depresiji kot duševni motnji govorimo, ko težave trajajo vsaj 14 dni, večino časa v dnevu, z izraženimi več simptomi, ki vplivajo na človekovo vsakodnevno delovanje in kakovost življenja. Najbolj pogosti simptomi so vztrajna žalost, otožnost, pomanjkanje volje in občutka zadovoljstva s prej prijetnimi stvarmi, opuščanje prej vsakodnevnih dejavnosti, občutki krivde, brezupa, pesimizma, tesnobe, lahko tudi težave z apetitom in s spanjem. Najbolj pogosto je zgodnje prebujanje, ko človek čuti hudo utrujenost, a ne more spati, ob tem pogosto premleva o svojih težavah. Lahko pa se pojavi tudi povečana potrebe po spanju in prekomerna utrujenost čez dan. Klinična slika depresije je lahko zelo raznovrstna, ni enaka za vse obolele in v različnih življenjskih obdobjih. Težave so lahko blago izražene, lahko pa se depresija izjemno hudo zaplete, tudi z resno samomorilno ogroženostjo, saj je najpogostejši vzrok samomorov,« je psihiater opisal simptome depresije.
Trije vrhovi pojavljanja depresije
Poudaril je, da pred depresijo ni nihče varen, po podatkih se lahko pojavi celo že v otroštvu, vsekakor pa od mladostništva dalje. »Prvi vrh pojavljanja je med 20. in 25. letom, nato v srednjih letih in kasneje v starosti – vendar se lahko pojavi praktično kadarkoli in komurkoli,« je povedal in dodal, da ima depresija v starosti hitrejšo pot do resnih zapletov, tudi samomorilnosti. Pojav depresije je seveda odvisen tudi od življenjskih okoliščin, denimo stresa ali težkih dogodkov.
Saje je pojasnil, da bolniki praviloma prepoznajo poslabšanje svojega počutja, a ne pomislijo vedno na depresijo. »Poleg tega niso vedno pripravljeni priznati, da je stanje tako resno, da potrebujejo pomoč ali predlagano zdravljenje,« je dejal. Poudaril je, da depresija nikakor ni znak šibkosti, ampak bolezen oziroma resno zdravstveno stanje, pri katerem težave izhajajo iz motenj v določenih možganskih procesih in drugih psiholoških dejavnikov.
Na vprašanje moderatorke Vanje Badovinac, ali ljudje s tovrstnimi težavami pridejo dovolj zgodaj po pomoč, je gost odgovoril z oceno, da v zadnjem času ljudje po zaslugi dobro dostopnih informacij in ozaveščevalnih kampanj o duševnih motnjah relativno hitro poiščejo pomoč. »Pacient se praviloma zaveda, da je nekaj potrebno spremeniti, so pa tudi primeri, ko moramo ukrepati res urgentno, ko se hudo zaplete in celo rešujemo življenja,« je dejal.
»Pri depresiji je pomembno poudariti, da ob zgodnji prepoznavi in zdravljenju lahko pričakujemo popolno okrevanje, torej umik vseh simptomov, povrnitev funkcioniranja in kvalitete življenja. Do okrevanja sicer žal ne pride čez noč, ampak prva sprememba je običajno najbolj pomembna in pri zdravljenju depresije lahko pogosto relativno hitro razbremenimo bolnika, povprečno za polovico simptomov – za začetek že to, da se naspi, da prične tesnoba izzvenevati ipd. To začetno olajšanje lahko pri zdravljenju depresije sledi relativno hitro, lahko že z danes na jutri. Za popolno okrevanje in popoln umik simptomov pa je kdaj potreben čas,« je razložil psihiater.
Pomembno je aktivno poiskati vir pomoči
Pojasnil je, da lahko dandanes v poplavi informacij zelo dobro orodje za prepoznavanje depresije pogosto najdemo v domačem okolju: »Bližnje osebe, ki nas dobro poznajo, opazijo razliko in opozorijo, da morda nekaj ni v redu.« Prvi korak naj bo torej posvet z nekom, ki mu zaupamo, nato vsekakor obisk družinskega zdravnika. Poleg tega imamo še številne druge vire pomoči. »V Sloveniji za urgenten obisk psihiatrične ambulante napotnica ni potrebna – ko gre za resne težave in nevzdržno stisko, ki zahteva takojšnjo obravnavo, je pomembno čim prej poiskati pomoč,« je poudaril. Urgentne psihiatrične ambulante delujejo v okviru vseh bolnišnic 24 ur dnevno, dodatno se lahko v primeru tovrstnih težav obrnemo tudi na številne centre duševnega zdravja.
Način zdravljenja depresije je odvisen predvsem od izraženosti težav in posledic, ki jih povzroča. »V zahodnem svetu je vpeljana oblika zdravljenja z zdravili, v prvi vrsti so to antidepresivi, imamo pa še številna druga podporna zdravila, odvisno od stopnje in oblike izraženosti simptomov. Za krajši čas in predvsem v začetku zdravljenja se pogosto obnesejo tudi pomirjevala, vendar za najkrajši možen čas in v najnižjem učinkovitem odmerku. Če težave niso najhuje izražene in ocenimo, da zdravilo še ni nujno potrebno, so lahko dovolj korenita vedenjska sprememba, vključenost v podporno psihološko obravnavo ter izogibanje obremenjujočim dejavnikom. Izjemno pomembna je psihoterapija – a pozor, ni vsaka oblika psihoterapije primerna za vsakega človeka. Zdravljenje depresije je torej proces, v katerem najdemo optimalno obliko zdravljenja. Vsi dokazi raziskav potrjujejo, da je za popolno dolgoročno okrevanje najbolj pomembno združiti več oblik zdravljenj – najpogosteje uporabo zdravil s psihoterapijo ali podobnimi oblikami pomoči. Zdravila potem še določeno obdobje uporabljamo kot vzdrževalno zdravljenje, saj prehitra in še posebej nenadna ukinitev antidepresivov, npr. ob doseženem dobrem počutju, lahko privede do ponovnega izbruha težav. Zelo pomembno je, da jih določeno obdobje še ohranimo. Sploh v primerih hudih zapletov je potrebno zelo dobro pretehtati ukinjanje zdravil, ker se težave lahko praviloma hitro in tudi nevarno ponovijo,« je opozoril.
Tretjina bolnikov ima terapevtsko odporno depresijo
Ko kljub ustreznemu zdravljenju depresije (z vsaj dvema različnima antidepresivoma v ustreznih odmerkih, ob ustreznem trajanju zdravljenja in sodelovanju bolnika pri zdravljenju) ne dosežemo popolnega okrevanja, govorimo o terapevtsko odporni depresiji, s katero se po Sajetovih besedah sooča približno tretjina bolnikov z depresijo. »Takrat je nujno začeti razmišljati o drugih možnostih zdravljenja. Zdaj imamo nekatera novejša zdravila in druge pristope k obravnavi in zdravljenju težav, da lahko pri vsakem bolniku resnično uporabimo vse, kar je na voljo,« je poudaril.
Je decembrska depresija mit?
»Zdi se, da v tem času ni večje pojavnosti depresije, je pa lahko v tem obdobju več stisk, ki lahko ojačajo depresijo pri nekom, ki se že tako bori s to boleznijo,« je pojasnil psihiater in dodal, da je pojavnost depresije glede na podatke sicer višja spomladi in jeseni. V zimskem času pa govorimo o sezonski depresiji, ki se pojavi s krajšanjem dneva, ko je manj svetlobe in je razpoloženje bolj ogroženo. Dodal je, da je lahko »veseli december,« ki sicer spodbuja optimistično razpoloženje, za nekatere dodatna obremenitev, saj se jim zdi, da so vsi razen njih veseli.
Generalni podpornik oddaje:
