Nova študija, ki nakazuje, da bi lahko rešitev za androgeno alopecijo, bolj znano kot plešavost, prišla iz nepričakovanega vira, je deležna precejšnje pozornosti znanstvene srenje. Zdi se, da bi lahko pri tem pomagala rastlina stevija, katere izvlečki se pogosto uporabljajo kot naravno sladilo v pijačah in živilih. Raziskava, objavljena 7. oktobra v prestižni reviji Advanced Healthcare Materials, razkriva inovativen pristop, ki bi lahko bistveno izboljšal učinkovitost obstoječih terapij.
Plešavost, stanje, ki prizadene velik del moške in ženske populacije po vsem svetu, ni zgolj estetska težava, temveč pogosto vpliva tudi na samopodobo in duševno zdravje posameznikov. Kljub desetletjem raziskav in številnim izdelkom na trgu je iskanje trajne in zanesljive rešitve še vedno izziv.
Sveže upanje
Vendar pa nova dognanja znanstvenikov prinašajo sveže upanje. Ne gre za to, da bi uživanje stevije neposredno spodbujalo rast las. Ključ se skriva v njeni naravni izpeljanki, imenovani steviozid, ki so jo raziskovalci uporabili na presenetljiv način.
Osrednji problem pri enem najpogosteje uporabljenih zdravil za zdravljenje plešavosti, minoksidilu, ki je na trgu že skoraj 40 let, je njegova slaba absorpcija skozi kožo lasišča. Minoksidil, ki je bil prvotno razvit za zdravljenje visokega krvnega tlaka, se nanaša lokalno, toda njegova učinkovitost je zaradi omejenega prodiranja v globlje plasti kože pogosto nezadostna.
Tu nastopi prelomna vloga steviozida. Raziskovalci so iz te snovi razvili biorazgradljive mikroigle in jih vključili v obliž, ki vsebuje tudi minoksidil. Ko se obliž namesti na lasišče, se te drobne igle, narejene iz strjenega steviozida, neboleče prebijejo skozi zunanjo plast kože in se nato postopoma raztopijo. S tem omogočijo, da se minoksidil sprosti neposredno v ciljno območje, kjer so lasni mešički.
Poskusi na miših
»Obliž z mikroiglami poenostavlja zdravljenje, saj ponuja bolj priročno in dolgotrajno delujočo možnost, ki zagotavlja nadzorovano in podaljšano sproščanje zdravila neposredno na prizadeto področje,« so zapisali v študiji.
Da bi preverili učinkovitost metode, so znanstveniki izvedli poskuse na laboratorijskih miših, ki so jim predhodno povzročili izgubo dlak. Rezultati so bili izjemni. Po 35 dneh zdravljenja z novim obližem je bila na območjih, ki so bila pred tem popolnoma gola, dosežena kar 67,5-odstotna pokritost z dlako.
Čeprav so ti rezultati izjemno spodbudni, avtorji študije opozarjajo, da je potrebna previdnost. Učinkovitost, dokazana na miših, se ne preslika nujno v enake rezultate pri ljudeh. Kljub temu so prepričani, da njihov pristop predstavlja pomemben korak naprej.
