V preteklosti so zdravniki že dosegali spodbudne rezultate s presaditvami gensko spremenjenih prašičjih ledvic in src v ljudi, prav tako so prašičja jetra že presadili možgansko mrtvim osebam. Kljub temu so strokovnjaki na področju ksenotransplantacije imeli pomisleke, ali so jetra ustrezen organ za takšen poseg.
»Vsi pravijo, da so jetra v primerjavi s srcem ali ledvicami preveč zapletena za presaditev,« je dejal dr. Beicheng Sun, soavtor nove študije. »Mislim, da bodo ljudje od zdaj naprej razmišljali drugače. Menim, da so jetra ustrezna, če lahko v prašiča vnesemo dovolj človeških genov.«
Jetra opravljajo številne funkcije
V nasprotju s srcem in ledvicami, ki imajo ožje funkcije, je jetra težje nadomestiti s prašičjim organom, saj so velika, imajo dvojno oskrbo s krvjo in opravljajo številne funkcije.
Jetra filtrirajo kri, odstranjujejo toksine in odpadne snovi, predelujejo hranila, razstrupljajo škodljive snovi, kot je alkohol, proizvajajo žolč za pomoč pri prebavi in beljakovine, ki pomagajo pri strjevanju krvi, ter igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Strokovnjaki pravijo, da nova študija, objavljena v reviji Journal of Hepatology, nakazuje, da je presaditev jeter iz prašiča v človeka obetavna kot začasna rešitev (premostitev), ki omogoča bolniku z resno boleznijo jeter preživeti dovolj dolgo, da si opomorejo njegova lastna jetra ali dokler ne pride na vrsto za darovani človeški organ.
