Včeraj je v prestolnici potekala okrogla miza z naslovom Med porastom diagnoz in iskanjem ravnotežja – smo otrokom postavili več etiket kot kadar koli prej? Dogodek je združil priznane strokovnjake s področja pediatrije, psihologije in dietetike, ki so osvetlili eno najbolj aktualnih tem današnjega časa – porast vedenjskih, čustvenih in razvojnih posebnosti pri otrocih.
Raznolike težave pri otrocih
Strokovnjaki poudarjajo, da se zdravniška stroka in starši vse pogosteje srečujejo z raznolikimi težavami pri otrocih, kar po eni strani omogoča pravočasno prepoznavanje izzivov in strokovno pomoč, po drugi pa prinaša tveganje prezgodnjega diagnosticiranja in etiketiranja. Prav iskanje ravnotežja med zgodnjim ukrepanjem in preprečevanjem nepotrebnih oznak predstavlja enega večjih izzivov sodobne pediatrične obravnave.
Petra Mohar Bregar, vodja razvojne ambulante Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični, je izpostavila, da je znanje o nevrorazvojnih motnjah danes bistveno večje kot v preteklosti, kar omogoča zaznavanje že v zgodnjem otroštvu. A to prinaša tudi več skrbi za starše: »Starši so obdani z množico informacij, kar povečuje njihovo zaskrbljenost. Pomembno je, da se zavedamo, da razvoj ni enoznačen proces – nekateri otroci napredujejo počasneje ali drugače, a to še ne pomeni, da gre za motnjo. Naš cilj ni perfekcija, ampak funkcionalnost – da otrok lahko komunicira, se izraža in razume svet okoli sebe.« Dodala je še: »Ni pravično, da vse pripišemo otroku – včasih je bistvo težave v družinski dinamiki, zato se je treba posvetiti in podpreti vso družino.«
Na širši družbeni in psihološki kontekst je opozorila dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Poudarila je, da je porast diagnoz globalni pojav, posledica razvoja znanosti, večje senzibilnosti in tudi sprememb v družbi, kjer si starši pogosto prizadevajo za popolnost. »Po drugi strani pa diagnoze včasih prinašajo poseben status, kar vodi celo do samodiagnosticiranja med mladostniki,« je opozorila. Ob tem je dodala, da nosijo odgovornost vsi, ki delajo z otroki – od staršev do učiteljev – ter da je pogosto najmočnejši pristop preprost: »Pristna povezanost in čas, ki ga namenimo otroku.«
Zmeda in strahovi med starši
Pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik je poudaril pomen zaupanja med starši in pediatri. »Čeprav se kdaj načne, ga je na splošno med starši še vedno veliko. Izziv predstavljajo poplave informacij, pogosto tudi nepreverjenih, ki jih starši pridobijo na družbenih omrežjih. Pogosto namreč pridejo že z izdelanim mnenjem in pričakovanji, zato moramo pediatri znati postaviti jasne smernice in meje.« Po njegovem mnenju bi bilo izjemno koristno vzpostaviti enoten, preverjen vir informacij za starše, kar bi zmanjšalo zmedo in strahove.
O prehranskem vidiku je spregovoril Evgen Benedik, klinični dietetik iz UKC Ljubljana, ki je poudaril, da so temelji otrokovega razvoja postavljeni že zelo zgodaj – še pred spočetjem. »Starši se danes pogosto za otroka odločajo kasneje, kar prinaša dodatne izzive. Že tri mesece pred spočetjem bi morali prilagoditi življenjski slog – povečati telesno dejavnost na vsaj uro in pol na dan, zmanjšati vnos sladkorja, slane in mastne hrane ter se odpovedati alkoholu in kajenju. Pomembno je, da oba partnerja ostaneta na teh tirnicah tudi po spočetju, saj v marsičem vedenje očeta vpliva na mater in s tem na plod.« Opozoril je tudi na nevarne trende vplivnežev, ki nosečnicam svetujejo uživanje surovih mlečnih izdelkov, jajc in drugih nepreverjenih diet. »Ta gibanja so zelo močna, a tudi izjemno nevarna,« je bil jasen.
Benedik je izpostavil tudi pomen dojenja in uvajanja goste hrane. »Otrok bo prenehal jesti, ko je sit, a mladi starši pogosto želijo imeti vse izraženo v številkah, kar povzroča nepotreben stres in včasih celo upad mleka.« Poudaril je, da je ključno, da je prehranjevanje sproščeno, brez motečih dejavnikov, kot so telefoni. »To je čuječ način prehranjevanja, ki krepi zdrav odnos do hrane.«
Nujen je celostni pristop
Sogovorniki so se strinjali, da je pri obravnavi otrok nujen celosten pristop, ki vključuje medicino, psihologijo, prehrano in socialno podporo. Le tako je mogoče zagotoviti, da otroci dobijo pravočasno pomoč, obenem pa se izognemo nevarnosti, da bi jih zaznamovali z nepotrebnimi etiketami, ki lahko vplivajo na njihovo samopodobo, odnose in dolgoročni razvoj.
»Morda gre za novo realnost našega časa, morda pa za dejstvo, da smo kot družba bolj pripravljeni o teh temah odkrito spregovoriti,« je sklenila Alma Sajovic, direktorica podjetja Alkaloid Farm. Dodala je: »Pomembno je, da se stroka zna odzvati premišljeno – da otrokom pravočasno ponudimo strokovno pomoč, da jim prisluhnemo in jih razumemo, hkrati pa pazimo, da jih ne obremenimo s pretiranimi oznakami.«
