Ameriški raziskovalci so razkrili nepričakovan način delovanja enega najpogosteje predpisanih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2. Odkritje, da metformin neposredno vpliva na ključni center v možganih, odpira vrata povsem novim pristopom k zdravljenju presnovnih bolezni in pojasnjuje nekatere doslej nerazumljive pozitivne učinke zdravila.
Metformin, ki je nekakšen temeljni kamen v zdravljenju sladkorne bolezni že več kot šest desetletij, je zdravilo, ki ga poznajo milijoni bolnikov po vsem svetu. Njegova učinkovitost pri uravnavanju krvnega sladkorja, nizka cena in relativna varnost so nekateri razlogi, zakaj je tako priljubljen. Vendar pa je znanstveno skupnost desetletja begala ključna uganka: kako natančno to zdravilo deluje?
Podaljševanje življenja
Dolgo je veljalo, da metformin svoje učinke dosega predvsem s povečanjem občutljivosti na inzulin v jetrih in mišicah. Toda ta razlaga ni nikoli v celoti pojasnila vseh njegovih koristi, ki so jih kazale klinične študije – od izboljšanja kognitivnih funkcij in podaljševanja življenjske dobe do zmanjšanega tveganja za nekatere vrste raka. Ti stranski učinki so bili dolgo časa obravnavani kot zanimiv, čeprav nepojasnjen pozitivni dodatek.
Zdaj pa je ekipa znanstvenikov z medicinske fakultete Baylor v Združenih državah Amerike, pod vodstvom profesorja Yonga Xuja, prišla do prelomnega odkritja, ki postavlja dosedanje razumevanje na glavo. Njihova študija, objavljena v ugledni znanstveni reviji Science Advances, razkriva, da metformin deluje tudi na povsem nepričakovanem mestu – neposredno v možganih.
Raziskovalci so z naprednimi molekularnimi analizami in poskusi na miših dokazali, da metformin prehaja krvno-možgansko pregrado in vpliva na hipotalamus. Ta majhna, četudi izjemno pomembna možganska struktura deluje kot glavni regulator telesne homeostaze, saj nadzoruje vse od apetita in telesne temperature do presnove glukoze.
Nevronska pot
Študija kaže, da metformin v specifičnih nevronih hipotalamusa aktivira nevronsko pot, povezano z beljakovino Rap1. Ta aktivacija sproži kaskado signalov, ki potujejo iz možganov v jetra in jim ukažejo, naj zmanjšajo proizvodnjo glukoze. Z drugimi besedami: del presnovnega nadzora, za katerega smo mislili, da poteka izključno na ravni organov, se v resnici začenja v osrednjem živčnem sistemu.
»To odkritje ne le pojasnjuje, zakaj je metformin tako učinkovit, temveč tudi potrjuje vse pomembnejšo vlogo, ki jo imajo možgani pri razvoju in zdravljenju presnovnih bolezni,« je v izjavi pojasnil dr. Xu. To je prvič, da so znanstveniki tako neposredno povezali delovanje uveljavljenega zdravila z živčnim krogotokom, ki uravnava glukozo.
Posledice te ugotovitve so lahko daljnosežne. Če je hipotalamus ključni akter pri uravnavanju krvnega sladkorja, bi se lahko prihodnje terapije osredotočile neposredno na možganske mehanizme, namesto da bi ciljale samo na periferne organe, kot so jetra, trebušna slinavka ali mišice. Takšen pristop bi lahko vodil do bolj natančnih in učinkovitih zdravil z manj stranskimi učinki.
Poleg tega so raziskovalci opazili, da delovanje metformina v možganih ugodno vpliva na vnos hrane in porabo energije, kar sta dva ključna dejavnika pri obvladovanju debelosti, ki je pogosto tesno povezana s sladkorno boleznijo tipa 2. To bi lahko pojasnilo, zakaj nekateri bolniki, ki jemljejo metformin, lažje izgubijo telesno težo.
Odkritje prav tako ponuja smiselno razlago za prej omenjene pozitivne učinke na kognicijo. Če zdravilo deluje neposredno na možgane, ni več presenetljivo, da bi lahko vplivalo tudi na druge nevronske funkcije.
