Plavanje je ena najbolj blagodejnih oblik telesne aktivnosti, tudi za ljudi s kroničnimi boleznimi ali v fazi rehabilitacije, saj omogoča gibanje brez večjih obremenitev sklepov, izboljšuje srčno-žilno kondicijo ter ugodno vpliva na dihala in mišično moč. Kljub praviloma blagodejnim vplivom pa je pri osebah po bolezni, poškodbi ali s kroničnimi boleznimi potrebna posebna previdnost. Zato je v teh primerih priporočljivo, da se ljudje s kroničnimi boleznimi ali po rehabilitaciji pred plavanjem v naravi posvetujejo z zdravnikom. Vsaka bolezen ima namreč specifične omejitve, zdravnik pa lahko glede na posameznikovo zdravstveno stanje svetuje, kako dolgo in v kakšnih pogojih naj traja plavanje ter s kakšno intenzivnostjo plavamo.
Za bolnike in ljudi po rehabilitaciji je zmernost ključna: brez pretiravanja in z odmori. Plavanje prekinite, če začutite utrujenost, zadihanost ali vrtoglavico. Pred poletno mokro osvežitvijo velja preveriti tudi temperaturo vode: hladen šok lahko sproži krč, poviša krvni tlak ali sproži težave z dihanjem. Kot smo nedavno že opozarjali, so ljudje s srčno-žilnimi boleznimi še posebej občutljivi.
Zakaj je pri osebah po bolezni, poškodbi ali s kroničnimi boleznimi potrebna še posebna previdnost? Doc. dr. Katja Groleger, strokovna direktorica URI Soča, pojasnjuje: »Osebe, ki imajo za seboj rehabilitacijo zaradi bolezni ali poškodbe, so lahko kasneje v vodi bolj izpostavljene tveganjem, ker se je zaradi zdravstvenih težav spremenila njihova telesna zmogljivost. Poslabšajo se lahko gibljivost, koordinacija in moč mišic, pride do večje utrujenosti, oteženega nadzora nad položajem telesa v vodi ter se zmanjšajo sposobnosti odzivanja na nepričakovane situacije, kot so hitri premiki vode ali nenadni krči.« Dodaja, da v prihodnje načrtujejo tudi, da bi vsak, ki je zmožen gibanja v vodi, pred odpustom opravil varen test plavanja v bazenu URI Soča, s čimer bi bolnikom omogočili, da spoznajo svoje zmožnosti.
Doc. dr. Boro Štrumbelj s Fakultete za šport opozarja vse, ki imajo kronične bolezni, saj je zelo pomembno, da o svojem zdravstvenem stanju obvestijo reševalce na kopališčih in da se za kopanje primerno pripravijo. Pomembno je tudi, da v vodo vstopajo postopoma, saj nenaden skok v hladno vodo lahko povzroči zožitev žil in večjo obremenitev srca, kar povečuje tveganje za infarkt.
Voda je lahko izjemen vir zdravja in rekreacije, a je za varno uporabo potrebna previdnost, zavedanje lastnih omejitev in spoštovanje varnostnih ukrepov. »Zato naj vsi kopalci ob obisku kopališč ali rek upoštevajo varnostne nasvete in naj bodo vedno pripravljeni pomagati sebi in drugim – odgovorno, previdno in z znanjem,« zaključuje Štrumbelj.
Nevarnost divjih kopališč
Ob svetovnem dnevu preprečevanja utopitev, ki poteka danes, 25. julija, strokovnjaki poudarjajo pomen osveščenosti in odgovornega ravnanja. V poletni vročini, ko iščemo ohladitev, je nujno poskrbeti za lastno varnost in biti pozoren na druge kopalce, ki bi lahko potrebovali pomoč. Podatki policije kažejo, da se je v Sloveniji od leta 2020 do 20. julija letos utopilo 97 ljudi. Največ utopitev je bilo v letu 2021, in sicer 25. Po kraju utopitve izstopajo reke z 32 žrtvami in morje s 26. V tem obdobju se je v jezerih ali gramoznicah utopilo 12 oseb, v bazenih štiri, na drugih lokacijah pa 23. Lani, leta 2023, je bilo po podatkih Uprave za zaščito in reševanje (UZRRS) zabeleženih 22 utopitev iz različnih vzrokov.
Reševalci iz vode, policija in Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarjajo, da je kopanje bistveno varnejše na urejenih kopališčih. Če se kopamo v rekah, jezerih in gramoznicah, se moramo zavedati, da na takšnih divjih kopališčih ni upravljavcev in reševalcev iz vode, prav tako je lahko kakovost vode dvomljiva. Policija posebej opozarja, da so izredno nevarne zapuščene gramoznice, ki imajo strme in drseče brežine, globina vode pa hitro naraste.
