Kar se je nekoč zdelo kot scenarij iz distopičnega filma, je danes postalo znanstveno potrjena resničnost. Drobni, s prostim očesom nevidni delci plastike ne onesnažujejo le naših oceanov in prsti, ampak so našli pot v najgloblje dele našega telesa, vključno z organom, ki nas opredeljuje – možgani. Nedavne raziskave so pretresle znanstveno skupnost in sprožile alarm, saj odpirajo vprašanje o dolgoročnih posledicah za naše kognitivno zdravje in prihodnje generacije. Znanstveniki svarijo, da bi lahko dolgoročna izpostavljenost tem delcem in kopičenje plastike v možganih znatno povečala tveganje za bolezni, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, ter druge oblike demence in kognitivnega upada v poznejših letih življenja.
Kako je sploh mogoče, da trdni, inertni material, kot je plastika, konča v našem najbolj zaščitenem organu – možganih? Potovanje je zahrbtno in poteka v več korakih. Drobni delci plastike v naše telo pridejo najpogosteje s hrano in pijačo, lahko pa tudi prek zraka. Mikroplastiko so že odkrili v morski hrani, medu, soli in celo pitni vodi, posebno ustekleničeni. S hrane, shranjene v plastični embalaži, in s teflonskih ponev se prav tako luščijo delci. V zraku lebdijo drobna vlakna iz sintetičnih oblačil, preprog in pohištva ter delci, ki nastajajo pri obrabi avtomobilskih pnevmatik. Te delce vdihavamo neposredno v pljuča. Nekatere vrste nanoplastike lahko prodrejo tudi skozi kožo, zlasti če je poškodovana ali s kozmetičnimi izdelki.
Dolgotrajno nevrovnetje
Ko so delci v telesu, zlasti pljučih ali črevesju, lahko preidejo v krvni obtok. Posebno nevarni so najmanjši delci, imenovani nanoplastika (ti so manjši od mikrometra), ki lažje prehajajo skozi biološke membrane. Možgani so zaščiteni z izjemno učinkovitim filtrom, imenovanim krvno-možganska pregrada. Ta strogi varnostnik toksinom, patogenom in drugim tujkom preprečuje vstop v občutljivo možgansko okolje. Znanstveniki so dolgo upali, da ta pregrada ustavi tudi plastiko. A kot so pokazale študije, objavljene v letih 2023 in 2024, so nanodelci plastike dovolj majhni, da to pregrado premagajo. Po eni od raziskav se delci lahko »prikrijejo« tako, da se vežejo na molekule, kot je holesterol, in tako preslepijo obrambne mehanizme pregrade.
Ko nanoplastika vstopi v možgane, ni le pasivni opazovalec. Telo jo prepozna kot tujek in sproži se kaskada škodljivih procesov. Imunski sistem možganov poskuša uničiti vsiljivce, to pa povzroči kronično vnetje. Dolgotrajno nevrovnetje je eden ključnih dejavnikov pri razvoju nevrodegenerativnih bolezni. Zaradi plastičnih delcev se lahko poruši ravnovesje v celicah in nastanejo škodljivi prosti radikali, ki poškodujejo možganske celice. Delci lahko neposredno ovirajo normalno delovanje nevronov in drugih možganskih celic, kar lahko povzroči kognitivne težave, denimo možgansko meglo.
Kot pravi profesor Dick Vethaak, ugledni raziskovalec na področju mikroplastike z Vrije Universiteit Amsterdam: »Smo šele na začetku razumevanja celotnega vpliva. Če so učinki na zdravje tako pomembni, kot sumimo, bi se lahko spoprijemali s tihim valom nevroloških bolezni v prihodnosti. Največjo zaskrbljenost vzbujajo podatki, da so temu izpostavljeni že otroci in plod v maternici.«
Kaj lahko storimo?
Čeprav se popolna izognitev plastiki zdi nemogoča, lahko z zavestnimi odločitvami občutno zmanjšamo vnos teh delcev v telo.
Pijte vodo iz pipe: v vodi iz pipe je praviloma bistveno manj mikroplastike kot v ustekleničeni vodi. Uporaba kakovostnega vodnega filtra (denimo z aktivnim ogljem) lahko dodatno zmanjša vsebnost delcev.
Poslovite se od plastične embalaže: hrano shranjujte v steklenih, keramičnih ali nerjavečih posodah. Nikoli ne segrevajte hrane v plastičnih posodah v mikrovalovni pečici, saj se pri tem sprosti veliko delcev.
Izbirajte naravne materiale: nosite oblačila iz bombaža, volne, lana ali konoplje namesto iz poliestra, akrila in najlona. Tako boste v svojem domu zmanjšali količino plastičnih vlaken v zraku.
Redno zračite in sesajte: uporaba sesalnika s filtrom HEPA lahko pomaga odstraniti delce plastike iz zraka in s tal.
Bodite pozorni pri kuhanju: izogibajte se uporabi obrabljenih teflonskih in drugih ponev s premazi proti prijemanju. Raje izberite posodo iz litega železa ali nerjavečega jekla.
Znanstveniki po vsem svetu pospešeno raziskujejo, kako natančno ti delci vplivajo na nas in kako bi lahko ublažili njihovo škodo. Boj proti plastiki ni več le boj za čistejše oceane; postal je boj za zdravje naših možganov in prihodnost naše vrste.
