Marca letos so v manjši raziskavi v Italiji odkrili drobce mikroplastike v maščobnih oblogah, ki so jih kirurško odstranili bolnikom pri posegu za odmašitev zamašenih arterij. Raziskovalci so spremljali njihovo zdravstveno stanje skoraj tri leta po posegu.
Pri tem posegu, imenovanem karotidna endarterektomija, odstranijo maščobne obloge iz zoženih arterij in s tem zmanjšajo tveganje možganske kapi.
Raziskovalna skupina pod vodstvom Raffaela Marfelle z Univerze Kampanija v Neaplju je preverjala, kako se je tveganje možganske kapi, srčnega infarkta ali smrti razlikovalo med bolniki z mikroplastiko v oblogah in tistimi brez nje.
V 34 mesecih spremljanja 257 bolnikov so ugotovili, da je imelo skoraj 60 odstotkov bolnikov v oblogah zaznavne količine polietilena, pri 12 odstotkih pa so našli tudi polivinilklorid (PVC).
PVC se uporablja v togih in prožnih oblikah za izdelavo vodovodnih cevi, plastenk, talnih oblog in embalaže. Polietilen pa je najbolj razširjena plastika, ki jo najdemo v vrečkah, folijah in plastenkah.
Vplivi na srce
Ker so raziskave že prej pokazale prisotnost mikroplastike v krvnem obtoku ljudi, so bili raziskovalci upravičeno zaskrbljeni za zdravje srca. Laboratorijske študije so pokazale, da mikroplastika lahko sproži vnetje in oksidativni stres v srčnih celicah, oslabi delovanje srca, spremeni srčni utrip ter povzroči brazgotinjenje srčnega tkiva pri živalih, kot so miši.
»Opazovalni podatki iz študij o poklicni izpostavljenosti kažejo tudi na večje tveganje srčno-žilnih bolezni pri osebah, izpostavljenih onesnaženju s plastiko, vključno s PVC, kot v splošni populaciji,« so zapisali Marfella in sodelavci.
V študiji so ugotovili, da so imeli bolniki z mikroplastiko v oblogah 4,5-krat večjo verjetnost, da bodo po 34 mesecih doživeli možgansko kap, nesmrtni srčni infarkt ali umrli zaradi katerega koli vzroka, v primerjavi s tistimi, ki v oblogah niso imeli zaznavne mikroplastike.
Česa še ne vemo?
Kljub temu gre za opazovalno študijo, ki ne more dokončno potrditi, da mikroplastika povzroča srčno-žilne zaplete, ampak le kaže na povezavo. Raziskava tudi ni upoštevala drugih dejavnikov tveganja, kot so kajenje, telesna neaktivnost in onesnaženost zraka.
»Čeprav ne vemo, kateri drugi dejavniki so lahko prispevali k slabšim izidom, je samo odkritje mikro- in nanoplastike v arterijskih oblogah prebojno. Postavlja vrsto nujnih vprašanj, na primer, kako zmanjšati izpostavljenost,« je v spremljevalnem uredniškem komentarju zapisal pediater, javnozdravstveni strokovnjak in epidemiolog Philip J. Landrigan z Boston Collegea.
Proizvodnja plastike se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečala, le majhen del pa se reciklira. Hkrati se je v nekaterih delih sveta pojavnost srčno-žilnih bolezni zmanjševala, zato bo potrebnih več raziskav, da bi razumeli povezavo med obema pojavoma, še piše Science Alert, ki povzema raziskavo, objavljeno v The New England Journal of Medicine.
