Prenajedanje je pogost pojav, ki lahko kratkoročno povzroči nelagodje, dolgoročno pa vodi v resne zdravstvene težave.
Zdravstveni vidik
Presežek kalorij se kopiči v obliki maščobnega tkiva. Dolgoročno to vodi v debelost, ki je povezana s srčnimi boleznimi, diabetesom tipa 2 in nekaterimi vrstami raka. Zdravniki opažajo, da imajo ljudje, ki se pogosto prenajedajo, zamaščena jetra, kar lahko vodi v resne presnovne motnje.
Prenajedanje povzroča tudi napihnjenost, zgago, bolečine v trebuhu in slabše delovanje prebavnega sistema. Dolgoročno prenajedanje povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in prezgodnjo smrtnost.
Vse to imejte pred očmi, ko se pred vami mize šibijo od jedi, sladkih in slanih, praviloma premastnih, pri katerih imamo večje oči kot potrebe.
Zakaj se prenajedamo?
Čustveni sprožilci, kot so stres, žalost, dolgčas ali osamljenost, nas pogosto vodijo v nadležno in odvečno prenajedanje. Hrana kot tolažba lahko vodi v začaran krog diet in ekstremov, kar negativno vpliva na samopodobo in duševno zdravje.
Prenajedanje je odvisno tudi od družbenih dejavnikov; prazniki, druženja, kulturne navade, ki jih ob praznikih gojimo. Hrana je v Sloveniji (in Evropi) precej bolj dostopna kot pred sto leti, predvsem je v razvitem svetu več visoko kalorične hrane. Razlogov je torej veliko, a vsakič je posledica prenajedanja slaba.
Debelost in otroci
Članek, ki ga je za objavo v strokovni literaturi pripravil doc. dr. Primož Kotnik s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani, v uvodu konkretno pojasni, da sta čezmerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih kratkoročno in dolgoročno povezani s pomembnimi bolezenskimi stanji, ki občutno vplivajo na kakovost življenja.
Na razvoj debelosti – kljub pomembnemu vplivu genetske predispozicije – odločilno vplivajo dejavniki okolja, kot so prehrana, telesna dejavnost, onesnaževalci okolja, motnje spanja in podobno.
Hormonske motnje ter monogenske in sindromske oblike debelosti so po njegovem mnenju zelo redek vzrok čezmerne prehranjenosti in debelosti. Pomemben skupni imenovalec številnih presnovnih zapletov debelosti je zmanjšana občutljivost tkiv na inzulin.
»Čeprav so nekateri zapleti pri otrocih in mladostnikih manj pogosti kot pri odraslih (npr. sladkorna bolezen tipa 2), pa glede na naravni potek debelosti lahko pričakujemo, da se bodo tudi ti pojavljali vse bolj zgodaj in pomembno povečali obolevnost in umrljivost celotne populacije,« je zapisal.
