Bolečina v vratu, nekoč znak staranja ali poklicnih bolezni, je postala spremljevalka odraščanja. Najprej pomislimo na naslednje: v šolskih klopeh, na avtobusih in doma najstniki pogled lep čas usmerjajo na zaslone pametnih telefonov, z glavami, sključenimi v položaj, ki postaja simbol digitalne dobe. Ta navidez nedolžna drža ima lahko, pomislimo, dolgoročne posledice za zdravje hrbtenice. Toda to ni nujno res oziroma so lahko razlogi za bolečino v vratu in hrbtenici bolj zapleteni.
Fenomen, ki so ga v medijih poimenovali tehnološki vrat (v angleščini mu običajno rečejo »text neck«), res ni zgolj modna muha in je posledica sprememb v življenjskem slogu. Posameznik v povprečju več kot štiri ure na dan preživi s pogledom v telefon, kar letno nanese skoraj mesec dni nenehnega gledanja navzdol.
Biomehanika drže
Biomehanika te drže je ob tem neizprosna. Človeška glava v nevtralnem položaju tehta okoli pet kilogramov. Ko jo nagnemo za 60 stopinj naprej, da bi preverili družbena omrežja ali odgovorili na sporočilo, se obremenitev na vratno hrbtenico poveča na 27 kilogramov. To je enako, kot če bi osemletni otrok nenehno sedel na našem vratu. Vsakodnevno ponavljanje te obremenitve ure in ure sproža skrb o prezgodnji obrabi hrbtenice in trajnih posledicah za držo celotne generacije.
Raziskave delu domnev potrjujejo. Nedavna poročila, ki jih povzema tudi Euronews Health, kažejo, da se do 70 odstotkov otrok, ki pred zasloni preživijo več kot pet ur dnevno, redno pritožuje nad bolečinami v vratu, ramenih ali zgornjem delu hrbta. Toda medtem ko se v fizioterapevtskih ambulantah število mladih pacientov povečuje, znanstvena skupnost poziva k previdnosti glede interpretacije teh številk.
Izraz tehnološki vrat, čeprav privlačen za medije, v kliničnem smislu ostaja sporen. Jan Hartvigsen, ugleden raziskovalec bolečin v hrbtenici z danske univerze, meni, da gre predvsem za odmeven termin, in ne za uveljavljeno medicinsko diagnozo. Po njegovem mnenju smo priča ponovitvi zgodovinskega vzorca, ko se ob prihodu vsake nove tehnologije – od vlaka do računalniške miške – pojavi val moralne panike o njenem škodljivem vplivu na zdravje.
Šibka povezava
Debata sega globlje od zgolj poimenovanja. Obsežna sistematična revizija, objavljena leta 2025 v prestižni reviji British Journal of Sports Medicine, je analizirala 129 študij o povezavi med sedečim načinom življenja in bolečinami v hrbtenici pri mlajših od 19 let. Avtorji so sicer odkrili šibko statistično povezavo med časom, preživetim v sedečem položaju, in poročanjem o bolečinah. Vendar pa ta korelacija izgine, ko mlade spremljamo dlje časa. Dolgoročne študije niso uspele dokazati neposredne vzročne povezave med uporabo zaslonov in pojavom bolečin v vratu.
Zdi se, da je resnica kompleksnejša. Strokovnjaki za zdravljenje bolečine se strinjajo, da je človeški vrat izjemno robustna struktura, ki jo je evolucija oblikovala tako, da prenese precej več kot le nekaj ur brskanja po spletu. Pravi krivec za težave mladih naj bi se skrival v prepletu dejavnikov, kjer imajo ključno vlogo stres, pomanjkanje spanca, telesna nedejavnost in obremenjujoče psihosocialno okolje.
Omenjena študija osvetljuje še en pogosto spregledan vidik: o bolečinah pogosteje poročajo dekleta kot fantje, zlasti po 13. letu starosti. To nakazuje, da na dojemanje bolečine vplivajo tudi hormonske spremembe, samopodoba in socialni pritiski, ki so v obdobju adolescence še posebej izraziti. Povezava z zasloni tako ni zanemarljiva, vendar je samo del veliko širše mreže vzrokov.
Namesto širjenja strahu pred nedorečenim tehnološkim sindromom znanstveniki pozivajo k spodbujanju zaščitnih vedenjskih vzorcev. Rešitev ni v prepovedi tehnologije, temveč v iskanju ravnovesja. Redni odmori med uporabo zaslonov, vsakodnevna telesna aktivnost, poslušanje lastnega telesa in zgodnje učenje o pomenu pravilne drže so ključni ukrepi.
