»Veliko ljudi misli, da morajo nujno narediti 10.000 korakov na dan, vendar ta številka ni znanstveno podprta,« je pojasnila glavna avtorica študije, dr. Melody Ding.
Ideja o 10.000 korakih na dan izhaja iz japonske marketinške kampanje iz 60. let prejšnjega stoletja. Ob pripravah na olimpijske igre v Tokiu leta 1964 so na Japonskem lansirali pedometer z imenom manpo-kei, kar pomeni »števci 10.000 korakov«, in številka se je od takrat zasidrala kot nekakšen univerzalen cilj.
Karkoli je boljše kot nič
V raziskavi, ki je bila objavljena v strokovni reviji The Lancet Public Health, je sodelovalo več kot 160.000 odraslih z različnih delov sveta. V primerjavi s tistimi, ki so dnevno prehodili le 2000 korakov, je bilo pri tistih, ki so jih našteli 7000, tveganje za bolezni občutno nižje.
V splošnem torej velja, da že zmerna dnevna aktivnost, tudi okoli 4000 korakov, pomeni občutno izboljšanje zdravja v primerjavi s sedečim načinom življenja. Po 7000 korakih na dan se koristni učinki začnejo izravnavati, razen pri zdravju srca, kjer dodatni koraki še naprej prinašajo koristi, razlagajo raziskovalci.
Koraki kot bolj razumljiv cilj?
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne aerobne vadbe tedensko, a kot poudarja dr. Dingova, te smernice marsikomu niso povsem razumljive. »Veliko ljudi si lažje predstavlja dnevni cilj v obliki korakov. Koraki bi lahko bili dodatek obstoječim priporočilom in bi pomagali ljudem razporediti gibanje čez dan,« je povedala.
Številni strokovnjaki pritrjujejo študiji
Dr. Daniel Bailey, strokovnjak z Univerze Brunel v Londonu, meni, da študija ruši mit o nujnosti 10.000 korakov. »Za tiste, ki so bolj aktivni, je ta cilj smiselna izbira, a za večino ljudi je 5000 do 7000 korakov bolj realen in dosegljiv cilj,« pravi.
Tudi dr. Andrew Scott z Univerze v Portsmouthu poudarja, da natančna številka ni ključna. »Več je vedno bolje, vendar naj ljudi ne skrbi preveč, če kakšen dan cilja ne dosežejo. Pomembno je, da se gibajo vsak dan po svojih zmožnostih.«
