Udarnine otrok in odraslih

Pri udarninah se ravnamo po kraticah angleške besede RICE (rest – počitek, ice – hlajenje, compresion – kompresijska obveza, elevation – dvig poškodovanega uda).

Čim prej po udarcu poškodovano mesto hladimo z ledom preko plastičnega kozarca ali krpe, če imamo na voljo, lahko uporabimo suhi led (pripravljena blazinica za hlajenje udarjenih mest), ki ga sestavljata amonijev nitrat in voda; z udarcem po vrečki sprožimo kemijsko reakcijo, ki ima za posledico hladilni učinek (na začetku približno 3 °C). Hladimo nekaj minut in nato nadaljujemo s krioterapijo (masaža z zdrobljenim ledom v plastičnem lončku) 10–20 minut, 2- do 4-krat na dan, 2 dni.

Kompresijski povoj (ne sme biti povit pretesno) dodatno preprečuje nastanek večje otekline in ob dvigu poškodovanega uda (elevaciji) dodatno zmanjšuje bolečino.

Zgodnje razgibavanje do praga bolečine omogoča hitrejšo in boljšo vzpostavitev funkcije. Izotonične, izometrične, izokinetične vaje pa omogočijo v večini primerov vrnitev v popolno funkcijo.

Površinske rane lahko oskrbite sami, pri globinskih hitro poiščite pomoč.

Ko si pridelamo rane

Na možne poškodbe in rane moramo pomisliti že pred poškodovanjem in se dobro izobraziti in opremiti z zadostno količino ustreznega materiala za oskrbo rane. Če material porabimo, moramo poskrbeti tudi za obnovitev zalog.

Pri nudenju prve pomoči pri ranah je pomembno, da: imamo čiste umite (razkužene) roke ali uporabljamo rokavice; v rano ne dihamo; ne uporabljamo nobenih mazil, praškov in neznanih pripravkov iz »domače lekarne«. Pri oskrbi rane je treba razlikovati med površinskimi in globokimi ranami, ki segajo skozi kožo v podkožje in mehka tkiva, kosti in sklepe. Površinske rane (in ugriznine kot izjeme med globokimi ranami) izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo oz. z vodo iz plastenke in jih zaščitimo s sterilno gazo ali obližem.

Pri prvi pomoči je pomembno, da se zavedamo, da se bo gaza prilepila in zasušila na rano, zato jo pred prevezo namočimo s fiziološko raztopino ali s hladnimi prekuhanimi kamilicami ali pa že v okviru prve pomoči uporabimo sodobne obloge za rane, ki so na voljo v lekarnah ali trgovinah s sanitetnim materialom. Če odstranjujemo zasušeno gazo, povzročimo bolečine in pikčaste krvavitve, kar podaljša celjenje. Preverimo tudi cepljenje proti tetanusu!

Pri vseh globokih ranah pa ukrepamo v naslednjem vrstnem redu: proučimo mesto nezgode (položaj, dostop, nevarnosti), sledi osnovni pregled poškodovanca. Izključimo pomembne pridružene poškodbe in obsežne krvavitve, ki ogrožajo življenje oz. vodijo v hitro poslabšanje zdravstvenega stanja. Pri hudi zunanji krvavitvi je potrebno takojšnje ukrepanje. Preveriti je treba tudi morebitni zastoj srca. Ahčan opozarja, da je treba pri večjih ranah in poškodbah, ki jih ne moremo oskrbeti sami, poklicati telefon 112. Če iz rane krvavi, zaustavimo krvavitev s kompresijsko obvezo, z neposrednim pritiskom s prsti prek sterilne gaze.

Rano moramo po ugrizu temeljito izprati z milom in vodo, nato ravnamo enako kot pri drugih ranah.

Oskrba ugrizne rane

Rano moramo po ugrizu temeljito izprati z milom in vodo, nato ravnamo enako kot pri drugih ranah. Poškodovanca naj pregleda zdravnik v urgentni ambulanti za poškodbe in v antirabični ambulanti. Ugrizne rane obravnavamo kot močno okužene, čeprav še ne kažejo znakov vnetja. Ob oskrbi v bolnišnici jih ne smemo zapirati.

Tujkov v ranah pa ne odstranjujemo. Izjema so le zelo površinsko ležeči manjši tujki. V primeru, da smo na zelo odročnem kraju in da ima poškodovanec zgolj v kožo in podkožje zapičen trnek, ga lahko skušamo odstraniti s t. i. napredujočo tehniko: potisnemo ga naprej skozi kožo, ga odščipnemo ali stisnemo tujek in izvlečemo nazaj. *

Priporočamo