Pod izrazom »depresija« se skriva cela paleta različnih motenj, vsaka s specifičnimi značilnostmi, vzroki in posledicami. Razumevanje teh razlik je ključnega pomena ne samo za strokovnjake, temveč tudi za družbo kot celoto, saj omogoča učinkovitejše prepoznavanje, zdravljenje in iskanje novih terapevtskih pristopov za to pogosto trdovratno stanje.
Strokovnjaki danes prepoznavajo več ključnih oblik depresije. Mednje sodijo depresija v sklopu bipolarne motnje, poporodna depresija in distimija, kronična, vendar blažja oblika depresije. Zaradi širokega nabora simptomov, načina njihovega pojavljanja, mnogoterih vzrokov in vpletenosti drugih bioloških sistemov klinični strokovnjaki in raziskovalci proučujejo ter klasificirajo to motnjo skozi različne prizme.
Hormonske spremembe
Poporodna depresija, znana tudi kot peripartalna depresija, je zelo pogosto omenjena oblika depresije, ki jo sprožijo dramatične hormonske spremembe pri ženskah v tednih in mesecih po porodu. To obdobje sovpada s številnimi življenjskimi prilagoditvami in zahtevami, ki jih prinaša novo materinstvo. Raziskave pa, zanimivo, kažejo, da se v polovici primerov značilna nihanja razpoloženja in anksioznost dejansko začnejo že med nosečnostjo. Čeprav se s poporodno depresijo sooča od tri do šest odstotkov žensk – pri čemer nekatere v redkih primerih doživljajo celo psihotične simptome, kot so ukazovalne halucinacije – ocenjujejo, da do 80 odstotkov mater doživi blažjo obliko razpoloženjskih sprememb, nekakšno poporodno otožnost, katere simptomi običajno izzvenijo v nekaj tednih.
Sezonska afektivna motnja pa je ponavljajoča se oblika velike depresije, ki jo sprožijo sezonske spremembe – običajno se začne jeseni, ko se dnevi krajšajo in temnijo, ter popusti spomladi. Pri manjšem številu ljudi je sezonski učinek obraten: tipične znake depresije doživljajo spomladi ali zgodaj poleti. Za zimsko obliko sta značilni letargija in čezmerno spanje (hipersomnija), pogosto tudi pridobivanje telesne teže. Poletna oblika je bolj povezana z nespečnostjo. Sezonska afektivna motnja je štirikrat pogostejša pri ženskah kot pri moških in je bistveno bolj razširjena v severnejših območjih Zemlje. Pomanjkanje dnevne svetlobe, zmanjšana sposobnost tvorbe vitamina D pod vplivom sonca in čezmerna proizvodnja hormona melatonina so dejavniki, ki prispevajo k razvoju te motnje.
Blažja oblika
Omenimo še distimijo, ki je kronična, vendar blažja oblika depresije, ki traja dve leti ali več in se ponavlja. Čeprav morda ne onemogoča vsakodnevnega funkcioniranja, ljudem odvzema občutke užitka in zadovoljstva, povzroča počasnost, letargijo in pogosto vodi v pridobivanje telesne teže.
Depresija je medtem tudi pogosta spremljevalka srčnih bolezni; obstajajo dokazi, da lahko srčne bolezni povzroči ali poslabša, hkrati pa je lahko tudi njihova posledica. Prav tako se depresija lahko pojavi kot odziv na skoraj vsako kronično bolezen, saj ta običajno postavlja posameznika pred dvojni izziv: prilagoditev samopodobe in znatne spremembe življenjskega sloga, ki lahko omejijo udeležbo v nekoč prijetnih dejavnostih.
Razumevanje različnih obrazov depresije je prvi korak k učinkovitejšemu spopadanju s to zahrbtno boleznijo.
