Debelost je ena najhitreje rastočih kroničnih bolezni sodobnega časa, s katero po svetu živi že več kot milijarda ljudi. Tudi v Sloveniji so številke skrb zbujajoče, saj se s prekomerno telesno težo in debelostjo sooča več kot 60 odstotkov odrasle populacije. Zaradi resnosti problema sta Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ter Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije organizirala strokovno razpravo o bolj vključujoči in učinkoviti obravnavi te bolezni. Strokovnjaki so poudarili, da je čas za konec stigme, ki spremlja debelost. Ne gre za pomanjkanje volje ali lenobo, temveč za kompleksno kronično bolezen, za katero danes obstajajo učinkoviti pristopi zdravljenja.
Mnogi ljudje zmotno mislijo, da je debelost posledica prenajedanja in lenobe. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da je resnica povsem drugačna. »Debelost je kompleksna kronična bolezen, ki nastane zaradi prepleta genetskih, epigenetskih, bioloških, vedenjskih, okoljskih in socioekonomskih dejavnikov,« pojasnjuje prof. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja na UKC Ljubljana.
Ključni vzrok bolezni je moten možganski nadzor nad apetitom, lakoto in sitostjo, kar vodi v kopičenje presežnega maščevja. To maščobno tkivo deluje kot aktiven organ, ki v telesu sproža kronično vnetje, hormonske motnje ter poškodbe tkiv. Posledice so resne, saj debelost povečuje tveganje za več kot 230 bolezni, med drugim za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, številne rake, demenco, neplodnost in depresijo.
Novo upanje z zdravili
Prof. dr. Tadej Battelino, pediater endokrinolog, poudarja, da je debelost treba čim prej zdraviti, s čimer se zmanjša ogroženost za razvoj pridruženih bolezni. »Prvič v zgodovini imamo na voljo učinkovita zdravila za zdravljenje debelosti in znanje za celostno obravnavo,« je izpostavil.
Kljub temu je v Sloveniji še vedno močno prisotna stigma. Družinska zdravnica prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič pravi, da predsodki bolijo in ne pomagajo nikomur. Zato je prvi korak obisk družinskega zdravnika, kjer je ključno ustvariti odnos zaupanja.
O svoji izkušnji je spregovoril tudi prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Pred leti sem se znašel v telesu, ki mi ni več služilo. Vsakdanji opravki so postajali napor, zdravje se je slabšalo.« S pomočjo zdravstvenega sistema in zdravil je začel pot spremembe. »Danes vem: zdravljenje debelosti ni sramota. Je pogumno dejanje in nujnost, ki odpira vrata v bolj zdravo in kakovostno življenje,« je poudaril.
Pomoč je na voljo
Posamezniki, ki živijo z debelostjo, se pogosto počutijo osamljene. Pomoč lahko poiščejo v društvih, kot je Društvo za zdravje srca in ožilja, ki predstavlja most med zdravstvenim sistemom in posameznikom ter nudi varen prostor za pogovor.
Za preventivno obravnavo pa skrbi program Zdrava mera v Centrih za krepitev zdravja. Kot pojasnjuje Rade Pribaković Brinovec z NIJZ, namen programa ni zgolj izguba teže, temveč dolgoročna sprememba življenjskega sloga na področju prehrane in gibanja, ob tem pa udeležencem nudijo tudi psihološko podporo.
Prof. dr. Jensterle Sever zaključuje, da je ključna primarna preventiva z ukrepi za podporo zdravemu življenjskemu slogu. »Ko pa se bolezen debelost razvije, zgolj sprememba življenjskega sloga ponavadi ni več zadostna. Takrat je treba posameznika aktivno vključiti v zdravstveni sistem,« je še dodala.
