Če v spletni iskalnik vpišete »text neck« ali »tech neck«, boste hitro naleteli na številna opozorila. Stvar je preprosta: ure gledanja navzdol v telefon naj bi povzročale bolečine v vratu, nekateri viri celo trdijo, da lahko to vodi v kronične poškodbe, dolgotrajne težave z držo in celo degeneracijo hrbtenice.
To niti ni presenetljivo glede na naše navade pri uporabi zaslonov. Nedavni podatki kažejo, da povprečen človek vsak dan preživi na telefonu štiri ure in 37 minut, kar je več kot en cel dan na teden oziroma šest dni na mesec. Dnevni čas uporabe zaslonov se je od leta 2013 povečal za skoraj osem odstotkov.
Biomehansko gledano je jasno, zakaj se je izraz tekstovni vrat tako prijel: če glavo nagnete naprej za 60 stopinj, se efektivna obremenitev vratu poveča z okoli pet kilogramov na več kot 27 kilogramov, kar dodatno obremeni vratno hrbtenico in okoliške strukture. Številne nedavne študije so pokazale povezave med pretirano uporabo pametnih telefonov in mišično-skeletnimi bolečinami. Raziskave poročajo, da od 50 do 84 odstotkov uporabnikov občuti nelagodje v vratu, ramenih ali zgornjem delu hrbta. Pri otrocih so nekatere analize pokazale, da kar 70 odstotkov tistih, ki na zaslonih preživijo od pet do osem ur na dan, poroča o bolečinah v vratu.
Ali je tekstovni vrat res novo medicinsko stanje?
Ne, pravi profesor Jan Hartvigsen, epidemiolog z Univerze Južne Danske in eden vodilnih svetovnih raziskovalcev bolečin v hrbtenici. »Kratek odgovor je: ne vidim ga kot pravo medicinsko stanje. To je modna beseda,« je povedal za Euronews Health.
Hartvigsen meni, da je veliko dokazov o tekstovnem vratu šibkih. Mnoge študije temeljijo na samoocenjevalnih anketah ali uporabljajo presečne raziskovalne zasnove, ki ne morejo dokazati vzročne povezave. Poleg tega tekstovni vrat umeščajo v širši zgodovinski kontekst zdravstvenih panik, povezanih z novo tehnologijo. »Ko so bile zgrajene prve železnice, je veljalo, da je potovanje pri tako visokih hitrostih zelo nezdravo za hrbet. Ko so v 90. letih vsi začeli uporabljati računalnike in miške, smo nenadoma imeli epidemijo težav z vratom, hrbtenico in rokami. Danes o tem komaj še govorimo. Enostavno je izginilo.«
Največja težava med pisarniškimi delavci in študenti
Seveda to ne pomeni, da bolečine v vratu niso resnične. To je ena najpogostejših mišično-skeletnih težav po vsem svetu, zlasti med pisarniškimi delavci in študenti. Strokovnjaki priporočajo redne odmore od sedečega dela in aktiven življenjski slog v prostem času.
A Hartvigsen poudarja, da je bolečina večfaktorska – povezana s stresom, spanjem in sedečim načinom življenja – in ni nujno posledica gledanja v telefon. »Vrat je močna struktura, oblikovana skozi milijone let evolucije. Ni posebno ranljiv. Travme zaradi prometnih nesreč, nasilja ali kontaktnih športov lahko poškodujejo vrat, vsakodnevne aktivnosti pa običajno ne.«
Poleg tega je njegova raziskovalna skupina nedavno v sistematičnem pregledu, objavljenem v British Journal of Sports Medicine, analizirala več kot sto študij in ni našla dokazov, da bi se bolečine v vratu med mladimi povečevale kljub rekordni uporabi zaslonov.
