Večer v lokalu, obetaven pogovor, izmenjava nasmehov. Zdi se, da vse poteka gladko, nato pa nenadoma – tišina. Telefonska sporočila ostanejo neodgovorjena, drugi zmenek je samo še oddaljena fantazija. Mnogi se po takšnih izkušnjah sprašujejo, kaj je šlo narobe. Frustracija in zmeda sta pogosta spremljevalca neuspešnih poskusov osvajanja, odgovorov pa pogosto ni na vidiku.
Nova znanstvena raziskava, ki sta jo opravila dr. Menelaos Apostolu in dr. Kristoforos Eleftheriu, vendarle ponuja vpogled v to, katera vedenja pri spogledovanju najbolj odvračajo in, če hočete, odganjajo našo simpatijo. Čeprav je bila študija izvedena med grško govorečimi udeleženci, njene ugotovitve bržkone odmevajo univerzalno in razkrivajo ključne napake, ki posameznike pogosto potisnejo narazen.
Usodni dejavniki
Raziskovalci so v dveh delih obsežne študije identificirali kar 69 specifičnih lastnosti in vedenj, ki pri potencialnem partnerju povzročijo odpor. Poznejša analiza je te dejavnike združila v enajst ključnih kategorij, ki ubijejo vsako priložnost za romanco. Med njimi pa so se tri izkazale za še posebno usodne.
Na vrhu seznama vedenj, ki so jih udeleženci ocenili kot najbolj odbijajoča, so se znašli trije grehi spogledovanja: sluzast oziroma cenen pristop, kakor bi rekli pogovorno, potem še slaba osebna higiena in pomanjkanje izključnega zanimanja.
Sluzast pristop zajema vse od seksističnih in cenenih komentarjev o videzu do nespoštljivega in vsiljivega obnašanja. Takšno vedenje sogovorniku takoj sporoči, da namen ni iskreno spoznavanje, temveč zgolj površinsko osvajanje.
Drugi dejavnik, slaba higiena, se morda zdi samoumeven, vendar ga je osupljivo veliko udeležencev izpostavilo kot ključno oviro. Sem sodijo neprijeten zadah, zanemarjeni zobje in neprijeten telesni vonj. Gre za osnovne elemente samospoštovanja, katerih pomanjkanje kaže na splošno brezbrižnost.
Tretji greh pa je pomanjkanje izključnega zanimanja. V današnjem svetu nenehnih motenj je to postalo še zlasti izrazito. Neprestano preverjanje telefona, pogledovanje za drugimi osebami v prostoru ali očitno dolgočasenje sogovorniku jasno sporoča: Nisi mi dovolj zanimiv. Takšno vedenje je zagotovilo za neuspeh.
Nenehna samohvala
Poleg vodilne trojice so udeleženci kot izjemno moteče izpostavili tudi druge lastnosti. Narcisizem, ki se kaže skozi nenehno samohvalo, bahanje z denarjem in prepričanje, da vedo vse najbolje, je bil visoko na lestvici. Tesno za njim sta se uvrstila pomanjkanje inteligence, ki se kaže skozi prazne fraze in nespametne pripombe, ter vulgaren besednjak.
Zanimivo je, da so se nekatere lastnosti, kot so pretirana intimnost (prehitro približevanje, dotikanje brez privoljenja), slab zunanji videz (neurejenost, pomanjkanje sloga) in skopost (pričakovanje, da bo druga oseba poravnala račun), uvrstile nižje na lestvico nezaželenih signalov. Čeprav so še vedno problematične, niso bile tako odločilne kot denimo slaba higiena ali aroganca.
Študija je razkrila tudi pomemben vpliv starosti – starejši udeleženci so bili do omenjenih negativnih vedenj bolj nestrpni kot mlajši.
Čeprav so rezultati študije za marsikoga streznitev, prinašajo tudi upanje. Težava namreč ni vrojena nekompatibilnost, temveč specifična vedenja, ki se jih je mogoče naučiti prepoznavati in odpraviti. Prvi korak je samozavedanje. Strokovnjaki za partnerske odnose poudarjajo, da je iskren razmislek o lastnih navadah ključen za uspeh v medosebnih odnosih. Kljub svoji uporabnosti ima raziskava tudi omejitve. Izvedena je bila na specifični kulturni skupini in je temeljila na samoocenjevanju udeležencev, kar lahko vpliva na objektivnost podatkov. Kljub temu ponuja dragocen zemljevid najpogostejših pasti pri spogledovanju.
