Podnebne spremembe in segrevanje ozračja prinašajo novo, pogosto spregledano grožnjo javnemu zdravju, opozarjajo strokovnjaki. Medtem ko se pozornost javnosti pogosto usmerja na ekstremne vremenske pojave, se v vodovodnih omrežjih in sladkovodnih telesih odvija mikroskopska bitka. Nevarni organizmi, zlasti prostoživeče amebe, kažejo presenetljivo odpornost proti kloru in drugim standardnim metodam dezinfekcije, kar postavlja pod vprašaj varnost pitja vode v številnih delih sveta.
Biologi opozarjajo, da so sodobni vodovodni sistemi kljub naprednim tehnologijam čiščenja postali ranljivi. V središču pozornosti so Naegleria fowleri, v javnosti znana kot »ameba, ki jé možgane«, ter odporne vrste, ki delujejo kot prenašalci drugih bolezni. To je doslej veljalo za bolj vroče kraje na našem planetu, vendar pa se zaradi segrevanja ozračja nevarnost širi.
Smrtonosna pot skozi nosno votlino
Čeprav so okužbe redke, je njihova smrtnost izjemno visoka. Po podatkih portala Science Alert stopnja smrtnosti pri okužbi z Naeglerio fowleri presega 95 odstotkov. Do okužbe ne pride s pitjem vode – želodčna kislina amebo uniči –, temveč takrat, ko tako onesnažena voda prodre globoko v nosno votlino. Od tam parazit potuje po vohalnem živcu neposredno v možgane, kjer povzroči primarni amebni meningoencefalitis, uničujoče vnetje, ki hitro razgradi možgansko tkivo.
Simptomi, ki vključujejo vročino, slabost, otrdel vrat in zmedenost, se pojavijo nekaj dni po izpostavljenosti in so klinično skoraj nerazpoznavni od bakterijskega meningitisa. Zaradi težavne diagnostike zdravljenje pogosto pride prepozno. Medtem ko je večina primerov povezana s kopanjem v toplih jezerih in rekah v poletnih mesecih, strokovnjaki zaznavajo skrb vzbujajoč trend okužb v domačem okolju. Dokumentirani so primeri smrti zaradi izpiranja sinusov s toplo vodo iz pipe, ki ni bila predhodno prekuhana ali destilirana.
Infrastruktura ne dohaja biologije
Ključna težava, s katero se spopadajo upravljalci vodovodnih omrežij, je izjemna biološka prilagodljivost teh organizmov. Amebe niso pasivni mikroorganizmi, pač pa so sposobne preiti v fazo ciste – tvorijo debelo zaščitno lupino, ki jih varuje pred izsušitvijo in kemičnimi napadi. V tem stanju so odporne proti koncentracijam klora, ki zanesljivo uničijo večino bakterij in virusov.
Ko pogoji postanejo ugodni – denimo v stoječi vodi v ceveh, kjer temperatura preseže 30 stopinj Celzija – se amebe ponovno aktivirajo. Starejša vodovodna omrežja, kjer se na stenah cevi nabirajo biofilmi (sluzaste plasti mikroorganizmov), ponujajo idealno zatočišče za njihovo razmnoževanje.
Trojanski konj za nevarne bakterije
Poleg neposredne nevarnosti predstavljajo še eno, bolj zahrbtno grožnjo. Delujejo kot mikroskopski trojanski konji. Znanstveniki so odkrili, da amebe v svoji notranjosti pogosto gostijo druge patogene, kot so Legionella pneumophila (povzročiteljica legionarske bolezni), mikobakterije in norovirusi.
Namesto da bi ameba te bakterije prebavila, te v njej preživijo in se razmnožujejo. Znotraj amebe so ti patogeni zaščiteni pred zunanjimi dezinfekcijskimi sredstvi. Še bolj skrb vzbujajoče je odkritje, da lahko bakterije po izstopu iz amebe postanejo bolj virulentne in odpornejše proti antibiotikom. To ustvarja mobilne rezervoarje bolezni, ki jih standardni testi kakovosti vode pogosto spregledajo.
Strokovnjaki pozivajo k spremembi paradigme upravljanja voda. S podaljševanjem poletij in višanjem temperatur voda se habitat teh organizmov širi na območja, kjer prej niso mogli preživeti. Obstoječi protokoli vzdrževanja vodovodov, ki temeljijo na preteklih klimatskih vzorcih, morda ne zadoščajo več.
