Raziskovanje izjemne dolgoživosti vključuje preplet genetike in življenjskega sloga. Raziskava, objavljena v GeroScience, je razkrila skupne biomarkerje – med njimi raven holesterola in glukoze – pri ljudeh, ki so živeli dlje od 90 let, piše The Conversation.
Primerjali so biomarkerje pri ljudeh, ki so živeli več kot 100 let, z vrstniki, ki so živeli krajše. Vključenih je bilo 44.000 Švedov, starih 64–99 let, spremljanih do 35 let. Med njimi jih je 1224 (2,7 odstotka) dočakalo sto let, večina (85 odstotkov) je bila žensk.
Analizirali so 12 krvnih markerjev, povezanih z vnetjem, presnovo, delovanjem jeter in ledvic ter podhranjenostjo ali anemijo. Med njimi so bili sečna kislina, holesterol, glukoza, jetrni encimi, kreatinin, železo in albumin.
Ključne ugotovitve: prehrana in uživanje alkohola igrata veliko vlogo
Stoletniki so že od šestdesetih let dalje imeli nižje ravni glukoze, kreatinina in sečne kisline ter redko zelo visoke ali nizke vrednosti. Na primer, skoraj noben ni imel glukoze nad 6,5 ali kreatinina nad 125.
Deset od dvanajstih biomarkerjev je bilo povezanih z verjetnostjo dočakati 100 let. Najnižje vrednosti holesterola in železa so pomenile manj možnosti, visoke ravni glukoze, kreatinina in sečne kisline pa so verjetnost zmanjšale.
Razlike so bile pri nekaterih majhne, pri drugih izrazitejše – npr. pri sečni kislini je razlika znašala 2,5 odstotne točke (4 odstotke proti 1,5 odstotka stoletnikov).
Čeprav raziskava ne razkriva, kateri geni ali življenjski dejavniki povzročajo te vrednosti, je verjetno, da imata prehrana in uživanje alkohola pomembno vlogo. Spremljanje ravni glukoze, sečne kisline ter delovanja ledvic in jeter v starosti je smiselno. Na koncu pa pri izjemni starosti svojo vlogo igra tudi naključje.
