»Dragi, greva v Niš?« vpraša žena moža, medtem ko gledata potopisno oddajo. Mož presenečeno pogleda izza časopisa: »Kakšno miš? Kje je miš?«
Takšni in podobni pogovori, polni smešnih, a včasih tudi frustrirajočih nesporazumov, so v mnogih domovih prvi znak, da se nekaj dogaja s sluhom. Morda ste namesto »solata« slišali »salama« ali pa ste preslišali zvonec na vratih, medtem ko ga je vsa družina slišala. To niso le anekdote, ampak pogosto prvi subtilni znaki starostne naglušnosti, stanja, ki prizadene ogromno ljudi po vsem svetu.
Zakaj sluh z leti začne pešati?
Izguba sluha, povezana s starostjo, se strokovno imenuje prezbiakuzija. Vzrok zanjo se skriva globoko v notranjem ušesu, v organu, imenovanem polž (kohlea). V njem so tisoče drobnih čutnih celic, podobnih dlačicam, ki vibracije zvoka pretvarjajo v električne signale. Te signale nato možgani interpretirajo kot zvok.
Z leti se, podobno kot se obrabijo sklepi, te občutljive celice postopoma poškodujejo in odmrejo. Ko se njihovo število zmanjša, se zmanjša tudi naša sposobnost zaznavanja zvokov, še posebno tistih z višjimi frekvencami. Zato naglušni ljudje pogosto težje razumejo ženske in otroške glasove ter težje slišijo ptičje petje ali piskanje.
Starostna naglušnost se običajno pojavi postopoma, najpogosteje po 50. ali 60. letu starosti. Ker je proces počasen, ga ljudje pogosto sploh ne opazijo takoj, ampak se nanj navadijo. Znaki so na začetku blagi. Pojavijo se težave z razumevanjem govora v hrupnem okolju. V restavraciji, na družinskem srečanju ali ob prižganem televizorju težko sledite pogovoru. Zvoke slišite, a besed ne morete razločiti. Pogosto prosite sogovornike, naj ponovijo, kar so rekli, saj imate občutek, da vsi okoli vas mrmrajo ali govorijo nerazločno. Pogosto se zgodi, da morate povečati glasnost televizije ali radia, saj je glasnost, ki je za druge normalna ali celo preglasna, za vas komaj slišna. Lahko se pojavi tudi zvenenje v ušesih (tinitus), kar pomeni, da v tišini lahko slišite piskanje, šumenje ali zvonjenje v ušesu, ki ni posledica zunanjega vira zvoka. Težave se pojavijo tudi pri telefonskih pogovorih.
Če opažate te znake, vedite, da niste edini. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se z določeno stopnjo izgube sluha sooča že več kot 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu, od tega jih približno 430 milijonov potrebuje rehabilitacijo sluha. Številke pa z leti le še naraščajo.
Ali je za vse kriv le hrup?
Da, tudi hrup je velik krivec. Stalna izpostavljenost glasnim zvokom – bodisi v službi (gradbišča, tovarne) bodisi v prostem času (glasni koncerti, poslušanje glasbe prek slušalk pri visoki glasnosti) – pospešuje propadanje občutljivih čutnih celic v ušesu. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov, kar je glasnost prometne ulice, lahko trajno poškoduje sluh. Če sumite, da slabše slišite, ali če vas na to opozarjajo vaši bližnji, ne odlašajte z obiskom osebnega zdravnika. Še posebno bodite pozorni, če se znaki slabšanja sluha stopnjujejo, če izguba sluha nastopi nenadoma, če se pojavi bolečina v ušesu oziroma izcedek ali če ob izgubi sluha občutite tudi vrtoglavico.
Osebni zdravnik bo najprej pregledal vaša ušesa, da izključi morebitne druge vzroke za slabši sluh, kot je zamašitev ušesnega kanala z maslom. Če sumi na okvaro sluha, vas bo napotil k specialistu za ušesa, nos in grlo (otorinolaringologu) ali k avdiologu. Specialist bo opravil neboleč test sluha, s katerim bo natančno ugotovil stopnjo in vrsto izgube sluha. Na podlagi rezultatov vam bo svetoval najustreznejšo rešitev. V večini primerov starostne naglušnosti je to slušni aparat. Sodobni slušni aparati so majhni, diskretni in tehnološko izjemno napredni. Ne le da ojačajo zvok, ampak ga tudi digitalno obdelajo, da izboljšajo razumljivost govora in zmanjšajo hrup iz ozadja.
Kaj lahko naredimo sami?
Absolutnega zdravila za starostno naglušnost ni, lahko pa veliko storite za zaščito svojega sluha in si olajšate življenje z njim. Tu je nekaj nasvetov.
1. Zmanjšajte glasnost: Televizijo, radio in glasbo poslušajte pri zmerni glasnosti. Pri uporabi slušalk upoštevajte pravilo 60/60 (ne več kot 60 odstotkov glasnosti, največ 60 minut hkrati).
2. Uporabljajte zaščito za ušesa: V hrupnem okolju, na primer pri košnji trave, delu z orodjem, na koncertih, vedno uporabljajte čepke za ušesa ali glušnike.
3. Privoščite ušesom odmor: Če ste dlje časa izpostavljeni hrupu, si vzemite odmor v tišini.
4. Živite zdravo: Zdrav krvni obtok je pomemben tudi za zdravje notranjega ušesa. Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana pripomoreta k ohranjanju sluha.
5. Ne vstavljajte predmetov v uho: Za čiščenje ušes ne uporabljajte vatiranih palčk, saj lahko potisnete ušesno maslo globlje in poškodujete bobnič.
Če že slabše slišite, si lahko pomagate tako, da sogovornika gledate v obraz, saj branje z ustnic in opazovanje obrazne mimike močno pripomoreta k razumevanju. Dobro je tudi, da zmanjšate hrup v ozadju in pred pogovorom ugasnete televizijo ali radio. Bližnjim povejte za svoje težave. Prosite jih, naj govorijo nekoliko počasneje in razločneje, ne pa nujno glasneje. Kričanje namreč lahko popači zvok. Bodite odprti za tehnologijo – ne sramujte se slušnega aparata. To ni znak starosti, ampak pripomoček, ki vam bo povrnil kakovost življenja, omogočil druženje in preprečil socialno osamitev.
Naglušnost ni nekaj, s čimer se morate preprosto sprijazniti. Je zdravstveno stanje, za katero obstajajo učinkovite rešitve. S pravočasnim ukrepanjem lahko znova slišite smeh svojih vnukov, uživate v glasbi in brezskrbno klepetate s prijatelji.
