Obdobje odraščanja je bilo od nekdaj prava zmešnjava čustev in sprememb, toda današnji najstniki živijo v svetu, ki ga starši še komajda prepoznajo. Medtem ko pametni telefoni neprestano usmerjajo pozornost nase in družbena omrežja na ogled postavljajo idealizirane podobe resničnosti, se mnogi starši sprašujejo, ali sploh še znajo govoriti z lastnim otrokom. Razkorak med generacijama se zdi večji kot kadar koli prej. Toda ali res? Ključ, pravijo nekateri strokovnjaki, ni v nadzoru, pač pa v poslušanju.
Vstop v adolescenco je kot potovanje v neznano. Je čas, ko se otrokovo telo spreminja, možgani pa doživljajo premike, ki vplivajo na odločanje, socialne interakcije in dojemanje samega sebe. Starši pogosto naredijo napako, ker se osredotočijo zgolj na opozarjanje pred nevarnostmi. Seveda je treba govoriti o posledicah tveganih odločitev, kot sta eksperimentiranje z drogami in nezaščitena spolnost, toda pogovor naj ne bo enosmerna pridiga.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je med slovenskimi mladostniki najbolj razširjen alkohol, v porastu pa je tudi uporaba elektronskih cigaret. Če vzamemo vidik konzumacije takšnih in drugačnih izdelkov. Toda zgolj strašenje s statistiko ali številkami seveda ne bo zaleglo.
Telesne spremembe
Zanimivo področje so tudi telesne spremembe, ki so jim izpostavljeni najstniki. Pogovor o tem, še preden se spremembe zgodijo v polnem zamahu, lahko najstniku prihrani veliko tesnobe. Ne gre za to, da bi ga ujeli nepripravljenega, temveč da bi mu dali zemljevid za pot, ki je pred njim.
V današnjem hitrem tempu življenja so starši pogosto usmerjeni v reševanje problemov in dajanje navodil, v smislu »pospravi sobo«, »naredi nalogo«, »ne glej v ta telefon« … Vendar pa je ena najmočnejših, pogosto spregledanih starševskih veščin v resnici aktivno poslušanje.
Ko najstnik začuti, da ga starš posluša brez takojšnjega obsojanja ali iskanja rešitev, se zgodi nekaj čudežnega, ugotavljajo mnogi psihologi.
Otrok se počuti videnega, sprejetega in varnega. To ne pomeni, da se mora starš strinjati z vsem, kar otrok reče. Pomeni pa, da za trenutek zase prihrani mnenje in zares prisluhne.
Aktivno poslušanje gradi zaupanje, ki je temelj vsakega trdnega odnosa. Ko bo najstnik vedel, da se na vas lahko zanese kot na varnega sogovornika, bo verjetneje poiskal pomoč, ko jo bo resnično potreboval.
To je naložba, ki se obrestuje na dolgi rok in ohranja vez med vami tudi takrat, ko se zdi, da se najstnik vse bolj oddaljuje.
Iskanje identitete
Naravni del odraščanja je, da najstnik išče svojo identiteto, kar vključuje preizkušanje novih vlog, druženje s prijatelji in postavljanje meje med seboj in družino. Mnogi starši to doživljajo kot osebno zavrnitev, vendar gre za nujen razvojni korak.
Pomembno je torej, da pokažemo zanimanje za njegove stvari, pa naj bo to nova videoigra, glasbena skupina ali aktivizem. Povabite njegove prijatelje domov, da spoznate svet, v katerem živi. Ko pride do disciplinskih ukrepov, pa se osredotočite na kritiko njegovih odločitev, ne njegove osebnosti.
Teme, kot so spolnost, pornografija, ljubezen in duševno zdravje, so za mnoge starše neprijetne. Toda molk o njih ustvarja prostor za dezinformacije z interneta in nerealna pričakovanja. Ključno je, da najstniku sporočite, da ste odprti za pogovor o čemer koli, brez obsojanja.
Če najstnika, ki zbere pogum in vam zastavi vprašanje o spolnosti, utišate z negativnostjo ali sramom, kot starš zaprete vrata za vse prihodnje pogovore.
Cilj pa je seveda vzgojiti odraslega, ki bo imel zdrav in odgovoren odnos do spolnosti in svojega telesa.
