V iskanju načinov za ohranjanje bistrega uma v poznih letih se pogosto osredotočamo na prehrano in telesno dejavnost. Vendar pa znanost vse bolj potrjuje, da je ključnega pomena tudi redna miselna vadba. Preprosti in dostopni pripomočki, kot so križanke, sudokuji in sestavljanke, so se pokazali za izjemno močna orodja pri upočasnjevanju napredovanja demence. Mehanizme tega blagodejnega učinka na možgane zdaj strokovnjaki pojasnjujejo nekoliko bolj natančno.
Osrednji mehanizem, ki ga strokovnjaki pogosto izpostavljajo, je povezan s pretokom krvi v možganih. Dr. Roxi Carare, profesorica klinične nevroanatomije, v Guardianu pojasnjuje: »Vsakič ko opravljamo določeno nalogo, območje možganov, odgovorno za to nalogo, potrebuje več krvi. To spodbudi krvne žile, da se razširijo in prehranijo možgane.« Ta povečan pretok krvi ima dvojni učinek: možganske celice prejmejo več kisika in hranil, ki so ključni za njihovo delovanje in obnovo, hkrati pa se pospeši proces »čiščenja« možganov. Odstranjujejo se toksični proteini in drugi odpadni produkti, ki se kopičijo med možganskimi celicami. Med njimi je tudi beljakovina amiloid beta, katere nalaganje je tesno povezano z razvojem alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence.
Težave nastopijo, ko stene krvnih žil zaradi visokega krvnega tlaka, holesterola, sladkorne bolezni ali kajenja otrdijo in izgubijo prožnost. Takrat je ključni proces oskrbe in čiščenja možganov moten. Reševanje ugank pa deluje kot telovadba za te žile – spodbuja jih k širjenju in ohranja njihovo prožnost, kar pomaga ohranjati vitalne funkcije možganov.
Gradnja »kognitivne rezerve«
Kognitivno rezervo si lahko predstavljate tudi kot miselni »varnostni sklad«. Vsakič ko se učite kaj novega ali se lotevate miselno zahtevne naloge, kot je reševanje uganke, v možganih ustvarjate in krepite nove nevronske povezave. S tem gradite gostejšo in odpornejšo mrežo poti za prenos informacij.
Ko demenca poškoduje nekatere dele možganov in začne uničevati povezave, lahko možgani z visoko kognitivno rezervo uporabijo te »obvoze« oziroma alternativne poti. To pomeni, da čeprav je bolezen prisotna, se njeni simptomi (izguba spomina, zmedenost) pojavijo veliko kasneje in napredujejo počasneje. Uganke so odličen način za nenehno vlaganje v to rezervo.
Primer sestavljank
Medtem ko križanke in sudokuji ciljajo predvsem na jezikovne centre, logiko in spomin, so sestavljanke (puzle) edinstvene, saj aktivirajo celoten spekter možganskih funkcij hkrati. Sodeluje levi del možganov (logika), ki ga uporabljate za razvrščanje koščkov in načrtovanje strategije reševanja (na primer najprej robovi, nato barvne skupine). Prav tako pri sestavljanju sodeluje desni del možganov, ki skrbi za ustvarjalnost in intuicijo. Pomaga vam pri prepoznavanju vzorcev, barv in »občutku«, kateri košček bi se lahko kam prilegal. S tem krepimo tudi kratkoročni spomin, saj si morate zapomniti obliko in barvo koščkov, ki ste jih pravkar videli. Pomembno je še vizualno-prostorsko zaznavanje, saj si morate pri sestavljankah predstavljati, kako se posamezni deli združijo v večjo sliko. Prijemanje in natančno nameščanje koščkov krepi povezavo med možgani in rokami, kar krepi fino motoriko. Ta celostna vadba spodbuja sodelovanje med različnimi možganskimi regijami in krepi njihovo medsebojno komunikacijo.
Več kot le miselna vaja
Učinki ugank niso omejeni le na biologijo možganov. Dr. Roxi Carare poudarja tudi psihološke prednosti. Rešena uganka ali sestavljena slika prinaša zadovoljstvo in občutek smisla, kar dviguje razpoloženje in s čimer se lahko borimo proti apatiji. Osredotočenost na reševanje deluje kot oblika meditacije, ki umiri misli in zmanjša tesnobo. Reševanje ugank v družbi družine ali prijateljev je odlična družbena dejavnost. Zmanjšuje osamljenost, ki je, kot pravi dr. Carare, »grozna stvar pri boleznih, povezanih s starostjo«.
Realna pričakovanja
Pomembno je ostati realen. Kot svari dr. Roxi Carare: »Če bi rekli, da uganke preprečujejo demenco, bi bila to zelo drzna trditev. Ustrezneje bi bilo reči: uganke pomagajo odložiti pojav in poslabšanje simptomov demence.«
Če je nekdo genetsko nagnjen k demenci, je te dejavnosti ne bodo ustavile. Vendar pa lahko zdrav življenjski slog, katerega pomemben del je miselna aktivnost, znatno prestavi čas, ko se bodo simptomi pojavili, in izboljša kakovost življenja. Ne glede na to, ali imate raje besedne preizkušnje ali vizualne izzive, je vsaka rešena uganka korak k bolj odpornim in vitalnim možganom.
