Poletni meseci prinašajo povečano izpostavljenost UV-sevanju, ki lahko povzroči tako akutne kot tudi trajne poškodbe kože in oči, poleg tega lahko zdravje ljudi neposredno ogrožajo tudi visoke toplotne obremenitve. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je kar 90 odstotkov primerov kožnega raka posledica UV-sevanja, zato bi jih z ustrezno zaščito lahko v veliki meri preprečili.
Na dogodku, ki je potekal pod sloganom Varno na soncu, so strokovnjaki izpostavili, da je kožni rak (brez malignega melanoma) najpogostejši rak v Sloveniji, pri čemer letno zboli več kot 4000 ljudi. Doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku in vodja državnega programa Zora na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je dejala, da je najbolj nevarna oblika kožnega raka melanom, ki je hkrati tudi glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože.
Šesto oseb
V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb, kar 125 pa jih umre. Po pojavnosti je med vsemi rakavimi boleznimi na šestem mestu, skrb vzbujajoče pa je predvsem dejstvo, da se število novih primerov v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje. »V prihodnjih 20 letih pričakujemo celo več kot 50-odstotni porast bremena te vrste raka,« je opozorila sogovornica.
Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze slovenskih društev za boj proti raku je z leti postal Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom. Sedmi od njih naslavlja preprečevanje kožnega melanoma s pozivom, naj se čim manj izpostavljamo sončnim žarkom in se ustrezno zaščitimo. Posebej skrbno moramo zaščititi otroke – sončne opekline v otroštvu so dokazano pomemben dejavnik tveganja za razvoj melanoma v kasnejših letih. Zgodnja preventiva je zato ključna za dolgoročno zmanjševanje obolevnosti in smrti zaradi kožnega melanoma.
Asist. Bor Hrvatin Stančič, specialist dermatolog z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je poudaril, da za zgodnje prepoznavanje melanoma svetujejo redno samopregledovanje s pomočjo kriterijev ABCDE in znaka grdega račka ter seveda redne preglede pri dermatologu. »Zaščitna sredstva naj se ne bi uporabljala kot sredstvo, da počasi pridobimo rjavo barvo, oziroma le kot zaščita pred sončno opeklino. Vsaka zagorelost kože je poškodba kože. Zdrave zagorelosti ni. Koža si škodo 'zapomni', zato šteje vsak trenutek odgovornega ravnanja.«
Prezgodnje staranje kože
Ustrezna zaščita pred UV-sevanjem pa nas ne zaščiti le pred kožnim rakom, temveč tudi pred prezgodnjim staranjem kože. Fotostaranje se lahko na koži kaže na različne načine, na primer s pigmentacijo kože in gubicami. Raziskave kažejo, da UV-sevanje prispeva k staranju kože v več kot 80 odstotkih, kar je neposredna posledica kumulativne poškodbe kože zaradi vpliva sonca v daljšem obdobju. Svojo zgodbo s staranjem kože je predstavila tudi Justina Somrak, ki se v mladosti ni povsem zavedala resnosti in dolgoročnih posledic izpostavljenosti UV-sevanju. »Šele z leti, ko so se na mojem obrazu začeli kazati znaki fotostaranja, sem dojela, kako škodljivo je lahko sonce za kožo. Zato sem se odločila, da svojo izkušnjo delim z drugimi – želim opozarjati na nevarnosti sončnih žarkov in poudarjati pomen preventive.« Kot je dodala, se ljudje premalo zavedajo pomena zaščitnih ukrepov oziroma nevarnosti sončnih žarkov.
Na NIJZ prav tako že vrsto let opozarjajo na škodljive posledice čezmernega izpostavljanja UV-sevanju (tako sončnemu kot tistemu iz umetnih virov) in na možnost učinkovite zaščite. Poleg splošne javnosti z različnimi preventivnimi dejavnostmi in pristopi posebej ozaveščajo tudi otroke in mladostnike. Program Varno s soncem izvajajo v prijavljenih vrtcih in šolah iz vseh regij Slovenije. V raziskavi, ki so jo izvedli v šolskem letu 2022/2023, so ugotovili, da so dijaki slabo seznanjeni s škodljivimi učinki izpostavljanja UV-sevanju in da obstaja velik delež dijakov z visoko tveganim vedenjem. Dobra četrtina se jih namreč namerno izpostavlja soncu, manj kot tretjina pa se jih vedno zaščiti pri izpostavljenosti soncu (namerno ali nenamerno). Veliko skrb povzroča dejstvo, da je večini dijakov najbolj všeč zagorela, po sončenju porjavela polt. Zato program Varno s soncem širijo tudi v srednje šole po Sloveniji.
Prilagoditev delovnih mest
Na zaščito pred soncem ne smemo pozabiti tudi v delovnem okolju. Predvsem poletni meseci prinašajo dodatna tveganja za zdravje delavcev na prostem. Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Tveganje za zdravje delavcev na prostem pomenijo tudi visoke temperature. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je opozorila, da izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniške odsotnosti, kar pomeni izziv pri organizaciji dela.
»Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih.« Po njenih besedah lahko delodajalci izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delovnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci in uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. »Zaposleni bi se morali delu pri visokih temperaturah tudi postopoma privajati, da bi telesu omogočili ustrezno prilagoditev – gre za obdobje od 5 do 14 dni,« je še poudarila. Učinkovita zaščita pred soncem je ključna za zagotavljanje zdravega delovnega okolja, s pravočasnimi in doslednimi ukrepi pa lahko delodajalci pomembno zmanjšajo tveganje za zdravje zaposlenih.
